Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) zagotovila učinkovit postopek pregleda predloga projekta, ki je bil zavrnjen za financiranje EU. Pritožnik je trdil, da kljub njegovim poskusom, da bi dobil pomoč ustrezne službe IT za pomoč uporabnikom, sistem za vložitev zahtevka za pregled prek spletnega računa ni deloval, zaradi česar ni mogel zahtevati pregleda.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je agencija CINEA pritožniku dala jasne informacije o tem, kako zahtevati pregled ocenjevanja in kaj storiti v primeru težav. Pritožnik ni predložil nobenih dokazov o tehničnih težavah, s katerimi se je srečal, in ni bilo znakov tehničnih težav s spletnim sistemom v zadevnem obdobju. Pritožnik se ni obrnil na službo za pomoč uporabnikom IT, da bi poiskal dodatno pomoč, čeprav je bilo za to še dovolj časa.

Varuhinja človekovih pravic je tako zaključila preiskavo z ugotovitvijo, da CINEA ni ravnala nepravilno.

Pritožnik ni bil zadovoljen s tem, kako je Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA) obravnavala njegove pomisleke glede pomanjkanja preglednosti pri postopkih za izbor osebja. Med drugim je trdil, da agencija EFCA neuspešnih kandidatov ni obvestila o izidu njihovih prijav. 

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo in agencijo EFCA prosila za pojasnila o tej zadevi.

Med preiskavo je agencija EFCA obvestila varuhinjo človekovih pravic, da namerava sprejeti ukrepe, s katerimi bo lahko po vsaki fazi izbirnega postopka posamično obvestila vse neuspešne kandidate. Varuhinja človekovih pravic je agencijo EFCA pozvala, naj jo v šestih mesecih obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela v ta namen, in menila, da na tej stopnji nadaljnje preiskave v zvezi s to zadevo niso upravičene.

Preiskava varuhinje človekovih pravic je pokazala tudi težave v zvezi s tem, kako lahko kandidati vložijo pritožbe glede izbirnih postopkov. Agencija EFCA je med preiskavo vzpostavila namenski poštni predal za upravne pritožbe neuspešnih kandidatov. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila ta korak in zaključila ta vidik preiskave, kot je bilo dogovorjeno.

Zadeva se je nanašala na zahtevo za dostop javnosti do dokumentov v zvezi z nekaterimi informacijami, pridobljenimi prek storitve CleanSeaNet, orodja, ki ga upravlja Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) za spremljanje onesnaževanja morja. Pritožnika, platformo za preiskovalno novinarstvo, so zanimali rezultati preverjanj morebitnih razlitij nafte na morski gladini, zlasti podatki za leto 2019. EMSA je trdila, da so avtorji podatkov, tj. nacionalni organi obalnih držav, nasprotovali njihovi objavi. 

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da v skladu z zakonodajo EU o dostopu javnosti do dokumentov tak ugovor sam po sebi ne more upravičiti zavrnitve dostopa. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je EMSA v preteklosti objavila podobne podatke, in poudarila, da so zahtevani podatki okoljske informacije, ki bi morale biti bolj pregledne.

Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala, naj EMSA ponovno oceni zahtevo, da bi omogočila dostop javnosti. EMSA je sprejela predlog rešitve in je zdaj na svojem spletišču objavila obsežne informacije o odkritih morebitnih razlitjih nafte in rezultatih preverjanja CleanSeaNet za celotno obdobje med letoma 2015 in 2021. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv EMSA na njen predlog rešitve in je primer zaključila.

Zadeva se je nanašala na zavrnitev Evropske komisije, da pritožniku odobri dostop javnosti do dokumentov v zvezi z revizijo Komisije in upravno preiskavo irskih organov, zaradi česar je Komisija preklicala irski nadzorni načrt za tehtanje ribiških proizvodov. Komisija je trdila, da nadaljnje ukrepanje po reviziji še vedno poteka in da bi razkritje dokumentov ogrozilo varstvo namena inšpekcijskih pregledov, preiskav in revizij.

Varuhinja človekovih pravic je preverila, da irski organi še niso izvedli priporočil Komisije in tako še niso odpravili ugotovljenih pomanjkljivosti. To pomeni, da nadaljnje ukrepanje po reviziji še poteka. Glede na to, da bi Komisija lahko začela postopek za ugotavljanje kršitev proti Irski, če te pomanjkljivosti ne bodo ustrezno obravnavane, je varuhinja človekovih pravic menila, da je razumno, da se Komisija opre na splošno domnevo nerazkritja. Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da pritožnikovi argumenti niso bili taki, da bi dokazovali obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje.

Glede na to je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je bila zavrnitev Komisije, da javnosti omogoči dostop do spornih dokumentov, upravičena, in zaključila preiskavo, v kateri je ugotovila, da ni bilo nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na to, da Evropska komisija ni pravočasno odgovorila na zahtevo za dostop javnosti do dokumentov v zvezi z revizijo zunanje italijanske flote.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da Komisija ni spoštovala rokov, določenih v zakonodaji EU o dostopu javnosti do dokumentov. Menila je, da uspešnost Komisije v tem primeru ne izpolnjuje standardov sodobne, državljanom prijazne in pregledne uprave. Ker pa je Komisija med preiskavo sprejela končno odločitev in ker varuhinja človekovih pravic zdaj s sistemskega vidika preučuje čas, ki ga je Komisija potrebovala za obravnavo prošenj za dostop javnosti do dokumentov, je menila, da nadaljnje preiskave niso upravičene. Zato je preiskavo zaključila.