Ta preiskava se je nanašala na skladnost Evropske komisije z določbami o lobiranju na področju tobaka iz Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom. Varuhinja človekovih pravic je zlasti ocenila, kako Komisija zagotavlja preglednost svojega sodelovanja s tobačno industrijo.

Predhodno delo varuhinje človekovih pravic je pokazalo, kako generalna direktorata Komisije za zdravje in varnost hrane (GD SANTE) ter za obdavčenje (GD TAXUD) izpolnjujeta obveznosti na tem področju. Namen te preiskave je bil oceniti, kako Komisija izpolnjuje svoje obveznosti v vseh oddelkih in v zvezi z vsemi člani osebja Komisije.

Med preiskavo je varuhinja človekovih pravic Komisiji posredovala svoje predhodne ugotovitve. Opozorila je, da to, da Komisija ni sprejela doslednega pristopa v vseh svojih službah k izpolnjevanju svojih obveznosti glede preglednosti stikov s predstavniki tobačne industrije, pomeni nepravilnost. To je vključevalo dejstvo, da se v vseh generalnih direktoratih niso hranili in dali na voljo zapisniki sestankov s predstavniki interesov tobačne industrije ter da se ni zagotovila sistemska ocena o tem, ali so potrebni morebitni sestanki s predstavniki tobačne industrije.

Komisija je v svojem odgovoru ponovila svoj standardni pristop k preglednosti lobiranja in se sklicevala na dodatne ukrepe, ki sta jih sprejela GD SANTE in GD TAXUD in so obstajali pred preiskavo varuhinje človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je zato potrdila svojo ugotovitev, da to, da Komisija v vseh svojih službah ni zagotovila celovitega pristopa k preglednosti sestankov s predstavniki tobačne industrije, pomeni nepravilnost.

Vendar je Komisija dodala, da bo svojemu vodstvu naročila, naj izvede oceno tveganja izpostavljenosti tobačni industriji. Varuhinja človekovih pravic je to zavezo pozdravila kot znak, da bi se stvari v prihodnosti lahko izboljšale. Varuhinja človekovih pravic bo Komisiji v začetku leta 2024 pisala o točkah, za katere jo poziva, naj jih med izvajanjem te ocene sporoči svojim generalnim direktorjem, vodjem služb in vodjem kabinetov. Varuhinja človekovih pravic bo Komisijo tudi pozvala, naj do 30. junija 2024 poroča o izidu ocene in napredku, doseženem na tej podlagi.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska komisija obravnavala pritožbo zaradi kršitve proti Nizozemski v zvezi z nizozemsko zakonodajo o lahkih električnih vozilih. Pritožnika je skrbelo, da ga Komisija v več kot dveh letih ni obvestila o novostih.

Medtem ko je preiskava še potekala, je Komisija primer zaključila. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da Komisija ni dokazala, da je zadevo obravnavala dejavno in skrbno. Komisija naj zlasti ne bi prepričljivo utemeljila zamude pri obravnavi zadeve, ki bi morala biti glede na razloge, navedene za končanje zadeve, jasna že od začetka. Varuhinja človekovih pravic je menila, da to pomeni nepravilnost. Ker pa je Komisija od takrat priznala in se opravičila za zamudo pri zaključku zadeve ter se je hkrati zavezala, da bo izboljšala svojo komunikacijo s pritožniki, je varuhinja človekovih pravic menila, da priporočilo ne bi služilo nobenemu namenu.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska komisija obravnavala pritožbo zaradi kršitve v zvezi s skladnostjo italijanskega sistema alternativnega reševanja sporov v sektorju elektronskih komunikacij s pravom EU. Pritožnik je trdil, da italijanski sistem krši direktivo EU o alternativnem reševanju sporov in temeljne pravice.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da Komisija pritožbe zaradi kršitve ni obravnavala s potrebno skrbnostjo, saj je pritožniku zagotovila nejasne in navidezno nasprotujoče si informacije ter očitno ni upoštevala dokazov, ki jih je pritožnik predložil v podporo svoji trditvi.

Vendar je Komisija med preiskavo od zadevnega italijanskega organa zahtevala dodatne informacije in pojasnila svoje stališče o tem, zakaj meni, da italijanski sistem alternativnega reševanja sporov ne krši direktive o alternativnem reševanju sporov. Glede na to je varuhinja človekovih pravic preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso upravičene.

Zadeva se je nanašala na čas, ki ga je Evropska komisija potrebovala za oceno odgovora ciprskih organov v okviru postopka za ugotavljanje kršitev v zvezi z uporabo potrošniškega prava EU, zlasti na to, ali ima Ciper vzpostavljen učinkovit sistem za izvrševanje potrošniškega prava EU.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija podala razumna pojasnila za čas, ki ga je potrebovala za izvedbo svoje ocene, zlasti ker je treba v tem primeru sčasoma preučiti lokalno upravno in sodno prakso. Pravno okolje se je v tem času razvijalo in Komisija je morala obdelati veliko količino informacij. 

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je kljub temu spodbudila Komisijo, naj zagotovi, da se obravnava primerov kršitev ne bo upočasnila zaradi neustreznega zaposlovanja ali drugih upravnih vprašanj.