- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic v strateški preiskavi OI/4/2016/EA proti Evropski komisiji o tem, ali je obravnava invalidov v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja skladna s Konvencijo ZN o pravicah invalidov
Priporočilo
Primer OI/4/2016/EA - Preiskava uvedena dne Torek | 10 maj 2016 - Priporočilo o Sreda | 10 april 2019 - Odločba z dne Četrtek | 04 april 2019 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija ( Priporočilo, s katerim soglaša institucija ) - Država Francija
Izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic [1]
Uslužbenci EU in njihovi družinski člani so vključeni v sistem zdravstvenega zavarovanja, imenovan skupni sistem zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: SSZZ). Odbor ZN je oktobra 2015 po pregledu, opravljenem na podlagi Konvencije ZN o pravicah invalidov, priporočil, naj Evropska unija revidira skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, da bi celovito pokrila zdravstvene potrebe, povezane z invalidnostjo, na način, ki je skladen s Konvencijo.
Ta preiskava se je osredotočila predvsem na merila, ki jih skupni sistem zdravstvenega zavarovanja uporablja za priznavanje „hudih bolezni“ v zvezi z invalidnostjo. To vprašanje ima pomembne posledice za invalide, saj se stroški zdravljenja v celoti povrnejo le, če je bolezen, ki se zdravi, opredeljena kot „huda“.
Varuhinja človekovih pravic je prejela tudi pritožbe v zvezi z nepriznavanjem „hude bolezni“ v primerih invalidnosti zaradi neizpolnjevanja merila „skrajšane pričakovane življenjske dobe“.
Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela odgovor Komisije in izvedla ciljno usmerjeno posvetovanje. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je sestala tudi s predstavniki Komisije, da bi razpravljala o teh vprašanjih.
Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da to, da Komisija na priporočilo odbora ZN ni sprejela učinkovitih ukrepov, pomeni nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic zato priporoča, naj Komisija določi nalogo revizije splošnih izvedbenih določb (ki urejajo delovanje skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja), da se zagotovi, da bodo invalidi v prihodnje obravnavani v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja na način, ki je skladen s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov.
Varuhinja človekovih pravic nadalje opredeljuje številna sistemska vprašanja v zvezi z varstvom pravic invalidov in v zvezi z njimi podaja številne predloge.
1. Ozadje
1. Konvencija ZN o pravicah invalidov [2], prva konvencija o človekovih pravicah, ki jo je EU ratificirala, je v EU začela veljati januarja 2011.
2. Člen 25 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov o „zdravju“določa, da države pogodbenice priznavajo, da „imajo invalidi pravico do uživanja najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda brez diskriminacije na podlagi invalidnosti“. Zlasti države pogodbenice med drugim „prepovedujejo diskriminacijo invalidov pri zagotavljanju zdravstvenega zavarovanja in življenjskega zavarovanja, kadar takšno zavarovanje dovoljuje nacionalna zakonodaja, ki se zagotavlja na pošten in razumen način“.
3. EU je leta 2015 opravila prvi pregled skladnosti s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Odbor ZN za pravice invalidov (v nadaljnjem besedilu: Odbor ZN) je v sklepnih ugotovitvah glede izvajanja Konvencije o pravicah invalidov v EU [3] v zvezi s členom 25 Konvencije navedel, da je „zaskrbljen, da so invalidni uslužbenci Evropske unije ali uslužbenci, ki imajo invalidne družinske člane, diskriminirani v okviru sistemov zdravstvenega zavarovanja Evropske unije“. Odbor ZN je priporočil, naj „Evropska unija revidira svoj skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, da bi celovito pokrila zdravstvene potrebe, povezane z invalidnostjo, na način, ki je skladen s Konvencijo“[4].
4. Uslužbenci EU in njihovi družinski člani so vključeni v sistem zdravstvenega zavarovanja, imenovan skupni sistem zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: SSZZ), ki je določen v členu 72 kadrovskih predpisov EU (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi). Na voljo so tri ravni povračila nastalih stroškov, in sicer 80 % ali 85 % ali 100 %. 100-odstotna stopnja povračila se uporablja za primere tuberkuloze, otroške paralize, raka, duševnih bolezni in drugih bolezni, ki jih organ za imenovanja priznava kot „primerljivo resne“.
5. Evropska komisija je sprejela splošne izvedbene določbe, ki urejajo povračilo zdravstvenih stroškov.[5] V skladu s temi določbami hude bolezni običajno „v različnem obsegu vključujejo naslednje štiri elemente:
· skrajšana pričakovana življenjska doba
bolezen, za katero je verjetno, da bo izzvenela,
potrebo po agresivnih diagnostičnih in/ali terapevtskih postopkih;
prisotnost ali tveganje resne invalidnosti“[6].
6. Sodišče za uslužbence je odločilo, da so ta štiri merila kumulativna [7] - vsa morajo biti izpolnjena v vsakem posameznem primeru bolezni, da bi se ta primer štel za „resnega“. Sodišče za uslužbence je tudi razsodilo, da lahko presoja enega od meril ob upoštevanju medsebojne odvisnosti teh štirih meril vpliva na presojo drugih meril [8].
7. V skladu s Konvencijo o pravicah invalidov mora EU vzpostaviti mehanizem (v nadaljnjem besedilu: okvir) za spremljanje skladnosti s Konvencijo ter za zaščito in spodbujanje pravic, ki izhajajo iz Konvencije. Urad varuha človekovih pravic je član tega okvira skupaj z Evropskim parlamentom, Komisijo, Agencijo za temeljne pravice in Evropskim invalidskim forumom. Naloga okvira je spremljati uspešnost uprave EU in spodbujati Konvencijo o pravicah invalidov na ravni EU. Varuhinja človekovih pravic je od leta 2014 prejela tri pritožbe invalidnih uslužbencev ali uslužbencev, katerih otroci so invalidi, ker Komisija teh invalidnosti ni priznala kot „hude bolezni“ v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja. Ker so zadeve sprožile sistemsko vprašanje in glede na njeno vlogo članice okvira, se je varuhinja človekovih pravic odločila, da na lastno pobudo začne strateško preiskavo.
2. Strateška preiskava
8. Varuhinja človekovih pravic je to preiskavo začela maja 2016 s pismom Komisiji, v katerem jo je vprašala, kako namerava ukrepati na podlagi sklepne ugotovitve odbora ZN o skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja in ali namerava uvesti ločena merila in/ali posebne določbe za povračilo zdravstvenih stroškov invalidom.
9. Po odgovoru Komisije [9] se je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic sestala s predstavniki Komisije, da bi razpravljali o zadevi. Poročilo o sestanku je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic [10].
10. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi teh stikov s Komisijo opredelila vrsto vprašanj, v zvezi s katerimi je pričakovala, da bo Komisiji predložila predloge. Novembra 2017 je začela ciljno usmerjeno posvetovanje, s katerim je želela pridobiti mnenja o opredeljenih vprašanjih. Posvetovanje je bilo naslovljeno na skupino Evropskega parlamenta za podporo invalidom, skupino Evropske komisije za podporo invalidom, združenje uslužbencev z invalidnostjo v Evropski komisiji in Evropski invalidski forum [11] Prispevki so bili prejeti do začetka februarja 2018 [12].
3. Ocena varuha človekovih pravic
I. Uvodne ugotovitve
11. Odbor ZN se je v svojih pripombah osredotočil na obravnavo invalidov v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja. Namen skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja je zagotoviti zavarovanje za „bolezen“. Čeprav je verjetno, da bodo imeli invalidi stroške zaradi bolezni, so njihove potrebe, ki izhajajo iz njihove invalidnosti, na splošno veliko večje od potreb, ki izhajajo samo iz bolezni. Invalidi lahko poleg zdravil in zdravil potrebujejo posebne naprave, prilagodljivo tehnologijo, vrsto terapij. Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja ni zasnovan za zadovoljevanje teh širših potreb, povezanih z invalidnostjo; čeprav v praksi pokriva nekatere od teh potreb, na primer nekatere terapije ter stroške institucionalne oskrbe in negovalcev na domu – zajete v postavki SDI „Storitve, povezane z odvisnostjo“.
12. Ta preiskava varuha človekovih pravic je osredotočena na to, kako se lahko skupni sistem zdravstvenega zavarovanja upravlja in po potrebi revidira, da se zagotovi pravilna in nediskriminatorna obravnava invalidov. Pri vsaki prihodnji reviziji kadrovskih predpisov bi bilo dobro razmisliti o vključitvi določb, ki obravnavajo širše potrebe invalidov. Kadrovski predpisi že obravnavajo zaposlitveni položaj invalidov in v nekaterih okoliščinah določajo višje finančne dodatke za vzdrževanega invalidnega otroka ali osebje EU ali invalidne družinske člane.
II. Potrebe, povezane z invalidnostjo, v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja
i) Merila za celotno povračilo zdravstvenih stroškov za invalide
13. Komisija je v svojem odgovoru navedla, da so bili kadrovski predpisi revidirani leta 2014. V zvezi s tem sta sozakonodajalca preučila vprašanje skladnosti s Konvencijo ZN o pravicah invalidov in uvedla spremembe, ki so se jima zdele potrebne za uskladitev kadrovskih predpisov s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.
14. Komisija kot primer navaja revizijo člena 1d(4) Kadrovskih predpisov o opredelitvi invalidnosti. V skladu z opredelitvijo Konvencije ZN o pravicah invalidov je invalidnost v členu 1(d)(4) opredeljena kot „dolgotrajna telesna, duševna, intelektualna ali senzorična okvara, ki lahko v povezavi z različnimi ovirami [osebo] ovira pri polnem in učinkovitem sodelovanju v družbi pod enakimi pogoji kot drugi“.
15. Komisija je prepričana, da je člen 72 kadrovskih predpisov, ki določa, da se lahko stopnja povračila stroškov zdravljenja v primeru „hude bolezni“ poveča na 100 %, v skladu s členom 25 [„Zdravje“] Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.
16. Komisija se je v podporo svojemu stališču oprla tudi na sklepe kolegija vodij uprav [13], ki temeljijo na delu, ki ga je opravil medinstitucionalni odbor, Pripravljalni odbor za socialne zadeve (CPAS)/Pripravljalni odbor za statutarne zadeve (CPQS), za katerega se zdi, da je bil vzpostavljeni okvir ustrezen.
17. Vendar , ugotavlja, da je CPAS v svojem poročilu za leto 2012 navedel, da ni mogel vzpostaviti enotnega okvira ukrepov za institucije, ki bi bili združljivi s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. CPAS je pripomnil, da pristop, v skladu s katerim bi druge institucije preprosto sprejele veljavna besedila znotraj Komisije, ne bi zadostoval za zagotovitev skladnosti s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. CPAS je takrat institucije EU pozval, naj opredelijo tiste določbe kadrovskih predpisov in drugih regulativnih besedil, sprejetih za njihovo izvajanje, ki morda niso v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov [14]. Varuhinja človekovih pravic to povabilo razume kot odraz dejstva, da je CPAS menil, da je treba storiti več za zagotovitev skladnosti s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.
18. Ne glede na navedeno varuhinja človekovih pravic v tej preiskavi ne proučuje, ali so kadrovski predpisi skladni s Konvencijo ZN o pravicah invalidov ali ne. Ta preiskava se osredotoča predvsem na merila, ki jih je Komisija izbrala za opredelitev bolezni kot „hude“ in s tem za zagotovitev celotnega povračila zdravstvenih stroškov. Ta merila so določena v SDI Komisije. Varuhinja človekovih pravic je izrecno vprašala, ali namerava Komisija uvesti ločena merila v okviru SDI in/ali posebne določbe za povračilo zdravstvenih stroškov invalidov v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja.
19. Varuhinja človekovih pravic razume pomislek, ki so ga izrazili nekateri anketiranci v njenem posvetovanju, da uporaba pojma „huda bolezen“ za invalide ni primerna. Anketiranci so zlasti poudarili, da „bolezen“ in „invalidnost“ nista enaka pojma, čeprav se lahko v nekaterih primerih prekrivata.
20. Čeprav je to legitimna točka, je s povsem tehničnega vidika povračilo zdravstvenih stroškov za katerega koli uradnika EU (ali družinskega člana), vključno z invalidi, mogoče le v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja ter v okviru Kadrovskih predpisov in SDI, s katerimi se izvajajo Kadrovski predpisi. Člen 72 Kadrovskih predpisov se sklicuje na pojem „huda bolezen“ in določa ugodnejši sistem povračil za primere, ki jih je mogoče opredeliti kot take. Varuhinja človekovih pravic bo zato pripravila svojo oceno v zvezi s tem.
21. Kar zadeva uporabo štirih meril iz SDI za priznanje „hude bolezni“, Komisija ugotavlja, da čeprav so ta štiri merila v skladu s sodno prakso kumulativna, je Sodišče odločilo tudi o njihovi soodvisni naravi.
22. Predstavniki Komisije so na srečanju s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic navedli, da Komisija pri uporabi meril dejansko ne uporablja pristopa „odkljukati vseh okenc“. Namesto tega se uporablja prožen pristop. To pomeni, da če oseba v veliki meri izpolnjuje eno merilo , lahko to nadomesti dejstvo, da oseba v veliki meri ne izpolnjuje drugega merila. Komisija je navedla primer odločbe, ki priznava obstoj „hude bolezni“ v primeru otroka z avtizmom, čeprav pričakovana življenjska doba ni bila skrajšana.
23. Varuhinja človekovih pravic priznava in pozdravlja prizadevanja Komisije za prožno uporabo meril za priznavanje hude bolezni v primeru invalidov. Vprašanje za varuha človekovih pravic pa je, ali je treba ta prožen pristop formalizirati, da se zagotovi njegova dosledna uporaba v interesu vseh invalidov, ki so vključeni v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja.
24. Varuhinja človekovih pravic priznava, da številne oblike invalidnosti sicer ne vplivajo nujno negativno na pričakovano življenjsko dobo, vendar lahko povzročijo visoke in stalne stroške v smislu zdravljenja, zdravil ali posebnih pripomočkov/opreme, ki so bistveni za povečanje možnosti te osebe, da enako kot drugi polno in učinkovito sodeluje v družbi. Ti stroški so lahko za mnoge osebe previsoki, zlasti kadar nastanejo neprekinjeno.
25. Ena od pritožb, naslovljenih na varuha človekovih pravic, se je na primer nanašala na otroka s trajno izgubo sluha na obeh ušesih, ki potrebuje polževe vsadke.[15] Zahteva, naj se ta pogoj prizna kot „huda bolezen“, je bila v tej zadevi zavrnjena. Varuh človekovih pravic razume visoke stroške, povezane z zagotavljanjem tako življenjsko pomembnega zdravljenja, ki spreminja življenje, kar vključuje stroške vrednotenja, operacije, naprave, rehabilitacije ter popravila in vzdrževanja. Polno povračilo stroškov v takih primerih lahko za zadevno osebo pomeni bistveno razliko v primerjavi z običajnim povračilom (80 % ali 85 %).
26. Ustrezen okvir, ki zagotavlja, da se lahko v nekaterih primerih invalidom v celoti povrnejo zdravstveni stroški, je zato zelo pomemben pri zagotavljanju, da v njihovih primerih ni diskriminacije in da se spoštujejo njihove pravice v skladu s členom 25 Konvencije o pravicah invalidov.
27. Varuhinja človekovih pravic opozarja na izjavo Sodišča, da so določbe Konvencije o pravicah invalidov, odkar jo je EU ratificirala, od začetka njene veljavnosti sestavni del pravnega reda EU.[16] V skladu s sodno prakso Sodišča primarnost mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila EU, nad določbami sekundarne zakonodaje pomeni, da je treba take določbe (npr. kadrovske predpise), kolikor je mogoče, razlagati na način, ki je skladen s temi sporazumi [17].
28. Poleg tega dejstvo, da je Listina EU o temeljnih pravicah primarna zakonodaja EU, krepi potrebo po razlagi sekundarne zakonodaje, kot so Kadrovski predpisi, ob upoštevanju temeljnih pravic, priznanih v Listini.
29. Komisija je zadovoljna, da kadrovski predpisi po njihovi reviziji leta 2014 ustrezno odražajo zahteve Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in da splošne izvedbene določbe, ki zagotavljajo praktični učinek določb o zdravstvenem zavarovanju v kadrovskih predpisih, delujejo v skladu z zahtevami Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in Listine o temeljnih pravicah. Odbor ZN ima drugačno stališče kot Komisija, vsaj glede tega, kako SSZZ deluje v praksi. Jasno je, da odbor ZN meni, da skupni sistem zdravstvenega zavarovanja pri obravnavanju potreb invalidov ni v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Stališče odbora ZN je, da je treba skupni sistem zdravstvenega zavarovanja revidirati, da se zagotovi skladnost s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.
30. Ključno vprašanje v zvezi s tem je, kako se uporablja pojem „huda bolezen“. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi lahko Komisija še naprej razvijala merila iz smernic o preiskovalnih postopkih, ki urejajo „hude bolezni“, da bi zagotovila, da kadrovski predpisi v praksi spoštujejo člen 25 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov o „zdravju“. Tudi v tem okviru je pomemben člen 26 Konvencije ZN o pravicah invalidov o „habilitaciji in rehabilitaciji“[18]. Pomembna sta tudi člen 21 Listine o nediskriminaciji (tudi na podlagi invalidnosti) in člen 26 Listine o vključevanju invalidov.
31. Načeli enakega obravnavanja in nediskriminacije zahtevata, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je taka obravnava objektivno utemeljena.[19] V tem okviru to pomeni, da se za presojo resnosti različnih pogojev ne uporabijo enaka merila, ne da bi bila podana objektivna utemeljitev.
32. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da opredelitev „invalidnosti“ iz revizije kadrovskih predpisov leta 2014 podpira pristop socialnega modela k invalidnosti, kot ga spodbuja Konvencija ZN o pravicah invalidov [20]. Razlaga člena 72 kadrovskih predpisov ob upoštevanju opredelitve invalidnosti in Konvencije ZN o pravicah invalidov bi omogočila nov pristop k temu, kaj je „huda bolezen“. To pa bi moralo odpraviti pomisleke, ki jih je izrazil odbor ZN.
33. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi morala Komisija spremeniti smernice o preiskovalnih postopkih, da bi zagotovila, da so ustreznejše in učinkovitejše pri ocenjevanju resnosti posebnega položaja invalidov. To bi bilo mogoče doseči s pojasnili v sedanjem besedilu, uvedbo posebnih dodatnih določb ali sklopom alternativnih meril, ki bi posebej določala popolno povračilo zdravstvenih stroškov za invalide, ne da bi bilo preveč predpisujoče.
34. Komisija bi se lahko na primer odločila, da izključi merilo skrajšane pričakovane življenjske dobe kot pomembno pri ocenjevanju potreb invalidov. Druga možnost je, da Komisija določi, da v primeru invalidov ni treba, da so merila „kumulativna“.
35. Varuhinja človekovih pravic priznava, da mora Komisija pri spreminjanju SDI preučiti tudi, kako najbolje zaščititi finančni položaj SSZZ.[21] Vsaka sprememba bo verjetno imela proračunske posledice. Varuhinja človekovih pravic pa je prepričana, da lahko Komisija predloži določbe, ki so finančno smiselne in pravno utemeljene.
36. Komisija je v odgovoru varuhinji človekovih pravic novembra 2016 navedla, da je pripravljena preučiti vsakodnevno uporabo skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja v zvezi z zdravstvenimi potrebami, povezanimi z invalidnostjo, zlasti kar zadeva ustreznost meril za „hudo bolezen“. Komisija je izjavila, da razmišlja o tem, da bi zadolžila ustrezen organ, ki bi vključeval predstavnike invalidov, zaposlenih invalidov in/ali združenj invalidov, da preuči trenutno stanje in po potrebi predlaga zamisli in sredstva za nadaljnji razvoj takšnega pristopa.
37. Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija v zvezi s tem še ni sprejela nobenih ukrepov. Poleg tega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da to, da Komisija ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na priporočilo odbora ZN z dne 2. oktobra 2015, pomeni nepravilnost. Varuh človekovih pravic bo v zvezi s tem podal ustrezno priporočilo.
38. Komisija bo v skladu s svojim sporočilom o raznolikosti iz julija 2017 „ustanovila ustrezen organ, ki bo preučil trenutne razmere ter predlagal zamisli in sredstva za čim večje zmanjšanje bremena invalidnega osebja“.[22] Varuhinja človekovih pravic pozdravlja to zavezo, vendar ugotavlja, da se nanaša na posvetovanje o splošnih vprašanjih in se ne osredotoča posebej na skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, kar je novembra 2016 izjavila, da je pripravljena storiti.
39. Nekateri sodelujoči v posvetovanju z varuhom človekovih pravic so predlagali, da bi moral vsak pregled zajemati vse določbe v zvezi s skupnim sistemom zdravstvenega zavarovanja, vključno s splošnimi izvedbenimi načrti, skupnimi pravili skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja in povezanimi obrazci, ter da bi ga morali opraviti zunanji neodvisni strokovnjaki. Varuh človekovih pravic poziva Komisijo, naj preuči to možnost.
ii) Uvedba seznama podpornih pripomočkov, za katere se lahko povrnejo stroški, v okviru SDI
40. Med preiskavo so nekateri sodelujoči v posvetovanju trdili, da je okvir za povračilo stroškov za podporne pripomočke in terapije v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja nedosleden ali nezadosten [23].
41. Komisija meni, da neobstoj podrobnega seznama podpornih pripomočkov, za katere se lahko povrnejo stroški, v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja omogoča večjo prožnost, ki je potrebna pri obravnavanju zdravstvenih potreb, povezanih z invalidnostjo.
42. Da bi invalidom zagotovili jasnost, varuhinja človekovih pravic predlaga, naj Komisija objavi neizčrpen seznam podpornih pripomočkov, ki se povrnejo v skladu s SDI.
43. Eden od sodelujočih v posvetovanju je predlagal, da bi se kot referenca lahko uporabil seznam prednostnih pomožnih proizvodov SZO. Predlagano je bilo tudi, da bi bilo treba seznam redno pregledovati. Varuh človekovih pravic poziva Komisijo, naj preuči te možnosti.
II. Nemedicinske potrebe invalidov
44. Komisija je v svojem odgovoru varuhu človekovih pravic poudarila, da plačil iz skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja ne bi smeli obravnavati ločeno, saj lahko invalidni uslužbenci ali njihovi družinski člani invalidi koristijo druga plačila zunaj skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, zlasti:
i) podvojitev otroškega dodatka (člen 67(3) Kadrovskih predpisov)[24],
shemo socialne pomoči za povračilo nemedicinskih stroškov, povezanih z invalidnostjo (člen 76 Kadrovskih predpisov)[25], in
iii) razumne prilagoditve, ki jih zagotovijo institucije kot delodajalci (člen 1d(4) kadrovskih predpisov)[26].
45. Varuhinja človekovih pravic uvodoma ugotavlja, da obstoj teh dodatnih sistemov verjetno ne bo nadomestil nezadostnega kritja zdravstvenih potreb invalidov v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja. Odbor ZN se je v svojih pripombah izrecno skliceval na potrebo po reviziji skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, da se zagotovi njegova skladnost s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.
46. Komisija je na obstoj teh sistemov opozorila domnevno zato, da bi dokazala, da kadrovski predpisi kot celota prispevajo k splošni skladnosti s socialnim modelom invalidnosti, kot ga spodbuja Konvencija ZN o pravicah invalidov. Čeprav te sheme niso izrecno zajete v obseg te preiskave, jih bo varuhinja človekovih pravic komentirala, saj se je Komisija nanje sklicevala.
47. Prvič, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ti sistemi v omejenem obsegu pokrivajo nemedicinske potrebe invalidov in da se zdi, da obstajajo nekatere omejitve.
48. V zvezi s plačili v okviru sheme socialne pomoči varuhinja človekovih pravic razume, da je v vsaki instituciji na voljo omejen proračun za ta namen. Poleg tega je pravica do povračila povezana s posebnimi pragovi v zvezi z družinskimi dohodki.
49. Po mnenju varuha človekovih pravic lahko dejstvo, da so plačila, dodeljena v okviru sheme socialne pomoči, odvisna od omejenih proračunov, značilnih za vsako institucijo, povzroči nedoslednosti pri obravnavi takih zahtev invalidnih uslužbencev ali uslužbencev, katerih otroci so invalidi. Predpostavljamo lahko, da manjše institucije težje ugodijo prošnjam, če se morajo ukvarjati s številnimi zahtevki za sredstva iz teh skladov. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da bi bilo ustrezneje, če bi bila v ta namen na voljo ločena proračunska vrstica, skupna vsem institucijam EU.
50. Varuhinja človekovih pravic predlaga, naj Komisija izvede oceno, da bi neizčrpno opredelila nemedicinske potrebe v zvezi z invalidnostjo. Sprožiti bi morala postopek za zagotovitev, da se nezdravstvene potrebe invalidnega osebja – in njihovih družin – zadovoljivo obravnavajo z dodelitvijo zadostnih sredstev in v ustreznem okviru v okviru socialnih shem institucij EU.
51. V zvezi z razumnimi prilagoditvami, zagotovljenimi osebju Komisije, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija sprejela svoja veljavna pravila leta 2004, veliko pred začetkom veljavnosti Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov leta 2011.
52. Varuhinja človekovih pravic zato predlaga, naj Komisija pregleda svoja sedanja pravila glede na določbe Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki se uporabljajo od leta 2011.
53. Ta pregled bi moral vključevati potrebo po vrsti nastanitvenih ukrepov. Anketiranci, ki so sodelovali v posvetovanju, so na primer dejali, da je lahko delovni čas težava za nekatere invalide, ker se morajo udeležiti rednih zdravniških sestankov in/ali terapij ali ker lahko zaradi utrujenosti potrebujejo več časa za opravljanje določenih nalog.
54. Anketiranci v posvetovanju so predlagali tudi, da je treba spremeniti sedanjo prakso, v skladu s katero neposredno nadrejeni invalidnega uslužbenca odloča o tem, kaj pomeni razumna prilagoditev. Trdijo, da lahko sedanji pristop privede do nedoslednosti. Varuh človekovih pravic razume te pomisleke. Meni, da bi morala Komisija pri pregledu veljavnih pravil preučiti, ali bi bilo treba odločitve o zahtevah za razumno prilagoditev sprejemati centralno, da se zagotovi doslednost.
III. Usposabljanje osebja in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi
55. Eno od vprašanj, ki jih je varuhinja človekovih pravic izpostavila med posvetovanjem, je bilo, ali bi morala Komisija zagotoviti, da je posebno usposabljanje o obravnavanju invalidnosti del uvajalnega programa za njeno osebje, ki se ukvarja s povezanimi vprašanji. Anketiranci v posvetovanju so predlagali obvezno udeležbo na takem usposabljanju za nove vodstvene delavce in sedanje vodstvene delavce, ki imajo med svojim osebjem invalidne osebe.
56. Varuhinja človekovih pravic se strinja, da bi moralo biti tako usposabljanje obvezno ne le za osebje, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi z invalidnostjo, temveč tudi za osebje na vodstveni ravni na splošno, saj se lahko pogosto zgodi, da imajo med svojim osebjem invalidne osebe.
57. Predstavniki Komisije so omenili, da je bila Komisija v stiku s takrat novoustanovljenim združenjem uslužbencev z invalidnostjo v Evropski komisiji in s skupino Evropske komisije za podporo invalidom. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja te stike in tudi dejstvo, da je Komisija spodbujala ustanovitev združenja uslužbencev z invalidnostjo v Evropski komisiji.
58. Vendar so anketiranci zaskrbljeni zaradi pomanjkanja strukturiranega posvetovanja med Komisijo in njunimi združenji o zadevah, povezanih z invalidnostjo, zlasti pri razvoju ustreznih politik, na primer med pripravo sporočila o raznolikosti.
59. Varuhinja človekovih pravic predlaga, naj Komisija vzpostavi redne stike z združenji invalidnih uslužbencev ali uslužbencev, katerih družinski člani so invalidi, da bi prejela povratne informacije o vsakodnevni uporabi skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja in socialnih sistemov za invalide.
Sklepna ugotovitev
60. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da to, da Evropska komisija ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na priporočilo odbora ZN z dne 2. oktobra 2015 o reviziji skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, pomeni nepravilnost. Priporočilo odbora ZN v zvezi s tem je bilo oblikovano za zagotovitev, da bo skupni sistem zdravstvenega zavarovanja obravnaval zdravstvene potrebe invalidov, povezane z invalidnostjo, na način, ki je skladen s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Varuh človekovih pravic zato v nadaljevanju podaja ustrezno priporočilo v skladu s členom 3(6) Statuta Evropskega varuha človekovih pravic.
Priporočilo
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi svoje preiskave Evropski komisiji podala naslednje priporočilo:
Varuhinja človekovih pravic priporoča, naj se Evropska komisija nemudoma loti revizije splošnih izvedbenih določb (ki urejajo delovanje skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja), da se zagotovi, da bodo invalidi v prihodnje obravnavani v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja na način, ki je skladen s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov. Komisija bi morala za namene revizije splošnih izvedbenih določb določiti jasen časovni okvir za posvetovanje z ustreznimi predstavniki invalidnih uslužbencev in predstavniki invalidnih vzdrževanih članov osebja. Postopek revizije bi se moral osredotočiti na merila za popolno povračilo zdravstvenih stroškov, vendar bo morda treba obravnavati tudi druga vprašanja.
Predlogi za izboljšanje
1. Komisija bi morala objaviti neizčrpen seznam podpornih pripomočkov, ki se povrnejo v skladu s splošnimi izvedbenimi določbami.
2. Komisija bi morala izvesti oceno, da bi neizčrpno opredelila nemedicinske potrebe v zvezi z invalidnostjo. Začeti bi morala postopek za zagotovitev, da se nezdravstvene potrebe uslužbencev EU – in njihovih družin – invalidov zadovoljivo obravnavajo z dodelitvijo zadostnih sredstev in v ustreznem okviru v okviru socialnih shem institucij EU.
3. Komisija bi morala pregledati svoja sedanja pravila o „razumni prilagoditvi“ za invalidno osebje glede na določbe Konvencije ZN o pravicah invalidov.
4. Kadar se to še ne dogaja, bi morala Komisija zagotoviti, da je posebno usposabljanje o tem, kako ravnati z invalidnostjo, del uvajalnega programa za njeno osebje, ki se ukvarja s povezanimi vprašanji, pa tudi za osebje na vodstveni ravni.
5. Komisija bi morala vzpostaviti redne stike z združenji uslužbencev EU, ki so invalidi ali imajo invalidne družinske člane, da bi prejela povratne informacije o vsakodnevni uporabi skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja in socialnih sistemov za invalide. Komisija bi se morala tudi smiselno, pravočasno in strukturirano posvetovati s temi združenji pri razvoju in izvajanju zakonodaje in politik v zvezi z njimi.
Komisija bo obveščena o tem priporočilu. V skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje do 16. oktobra 2018.
Emily O'Reilly
Evropski varuh človekovih pravic
Strasbourg, 16. julij 2018
[1] Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom), UL L 113, str. 15.
[2] Konvencija ZN o pravicah invalidov, sprejeta 13. decembra 2006 na enainšestdesetem zasedanju Generalne skupščine z resolucijo A/RES/61/106 in v imenu Unije odobrena s Sklepom Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 (UL 2010, L 23, str. 35). Konvencija je na voljo na: https://www.un.org/development/desa/disabilities/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities.html
[3] Sklepne ugotovitve glede izvajanja Konvencije o pravicah invalidov s strani EU, ki jih je 2. oktobra 2015 podal ustrezni odbor ZN.
[4] Točki 86 in 87 sklepnih ugotovitev.
[5] Sklep Komisije o splošnih izvedbenih določbah za povračilo zdravstvenih stroškov, ki je začel veljati 1. julija 2007 in je na voljo na: http://ec.europa.eu/pmo/tender/06_annexe6_dge_en.pdf
Splošne izvedbene določbe odražajo medinstitucionalni sporazum.
[6] Naslov III, poglavje 5 SDI.
[7] Sodba Sodišča za uslužbence z dne 18. septembra 2007 v zadevi Botos proti Komisiji, F-10/07, točke 41–44.
[8] Sodba Sodišča za uslužbence z dne 28. septembra 2011 v zadevi Allen proti Evropski komisiji, F-23/10, točka 79.
[9] Skupina Evropskega parlamenta za podporo invalidom je varuhinji človekovih pravic po začetku preiskave spontano predložila informacije.
[10] Vsi dokumenti, povezani s poizvedbo, so na voljo tukaj: https://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/caseopened.faces/en/65814/html.bookmark
[11] Skupina Evropskega parlamenta za podporo invalidom (EP DSG) je bila ustanovljena leta 2003 in jo sestavljajo uradniki Evropskega parlamenta, ki so invalidi, skrbniki invalidnega družinskega člana ali imajo poklicni interes za vprašanja invalidnosti.
Skupina Evropske komisije za podporo invalidom (EC DSG) je združenje uslužbencev Komisije in drugih institucij EU, ki so odgovorni za invalide ali osebe z zamudo pri razvoju.
Združenje uslužbencev z invalidnostjo v Evropski komisiji (ASDEC) je leta 2017 ustanovila majhna skupina uradnikov EU z invalidnostjo ali dolgotrajnim zdravstvenim stanjem kot notranje „dejansko“ združenje uslužbencev z invalidnostjo.
Evropski invalidski forum (EDF) je nevladna organizacija, ki združuje predstavniške organizacije invalidov iz vse Evrope.
[12] Poleg prispevkov naslovnikov je varuh človekovih pravic prejel dva spontana individualna prispevka.
[13] Ta organ vključuje vodje uprav vseh institucij EU, vključno z varuhom človekovih pravic.
[14] Poročilo CPAS (Rapport de Synthèse) z dne 13. marca 2012 o Konvenciji ZN o pravicah invalidov.
Kohlearni vsadek je kirurško vsajena elektronska naprava, ki zagotavlja občutek zvoka osebi s hudo ali popolno izgubo sluha.
[16] Sodba Sodišča z dne 18. marca 2014 v zadevi C-363/12, Z., točka 73, sodba Sodišča z dne 11. aprila 2013 v združenih zadevah C-335/11 in C-337/11, HK Danmark, točka 30.
[17] Sodba Sodišča z dne 22. maja 2014 v zadevi Glatzel, C-356/12, točka 70; sodba Sodišča z dne 18. marca 2014 v zadevi Z, C-363/12, točka 72; sodba Sodišča z dne 11. aprila 2013 v združenih zadevah HK Danmark, C-335/11 in C-337/11, točka 29; sodba Sodišča z dne 10. septembra 1996 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-61/94, točka 52.
[18] V skladu s členom 26 Konvencije o pravicah invalidov „[d]ržave pogodbenice sprejmejo učinkovite in ustrezne ukrepe, tudi z medsebojno podporo, da invalidom omogočijo doseganje in ohranjanje največje možne samostojnosti, polne telesne, duševne, socialne in poklicne sposobnosti ter polno vključenost in udeležbo v vseh vidikih življenja. V ta namen države pogodbenice organizirajo, krepijo in razširjajo celovite habilitacijske in rehabilitacijske storitve in programe, zlasti na področju zdravstva, zaposlovanja, izobraževanja in socialnih storitev, [...].“
[19] Sodba Sodišča z dne 10. januarja 2006 v zadevi C‑344/04, IATA in ELFAA, točka 95, sodba Sodišča z dne 12. septembra 2006 v zadevi C‑300/04, Eman in Sevinger, točka 57.
[20] Pristop k invalidnosti, ki temelji na socialnem modelu, v nasprotju s pristopom, ki temelji na medicinskem modelu, kaže, da ovire za invalide povzroča način, kako je družba organizirana, in ne njihova prizadetost, ter da je za odpravo teh ovir odgovorna družba.
[21] Skupna pravila o zdravstvenem zavarovanju uradnikov Evropskih skupnosti, ki so jih soglasno sprejele vse institucije Skupnosti in so začela veljati 1. decembra 2005, http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9645-2004-INIT/en/pdf.
Člen 52 določa: „[...] institucije pooblastijo Komisijo, da s splošnimi izvedbenimi določbami določi pravila, ki urejajo povračilo stroškov, da se zaščiti finančno ravnovesje sistema in upošteva načelo socialne varnosti, ki je podlaga za prvi pododstavek člena 72(1) Kadrovskih predpisov.“
[22] Sporočilo Komisiji – Boljše delovno okolje za vse: od enakih možnosti do raznolikosti in vključevanja, Bruselj, 19.7.2017, C(2017) 5300 final.
[23] Na primer, „praktični vodnik“ PMO (2014) k SDI invalidskih vozičkov sploh ne omenja. V prvotnih SDI (2007) je določeno pravilo, v skladu s katerim se lahko stroški za „preproste invalidske vozičke“ povrnejo do 650 EUR. Po drugi strani pa se zdi, da stroški za elektronske invalidske vozičke in predmete, kot so komunikacijske table/knjige/kartice, komunikacijska programska oprema, gluhi/slepi komunikatorji in videokomunikacijske naprave, niso povrnjeni.
[24] Varuh človekovih pravic razume, da so podrobne določbe za dodelitev te dajatve določene v sklepu 177/87 kolegija vodij uprav o dvojnem otroškem dodatku za otroka, katerega preživljanje vključuje velike izdatke zaradi invalidnosti ali dolgotrajne bolezni (člen 67(3) Kadrovskih predpisov). Vodje uprav so drugi revidirani sklep odobrili 26. marca 2014.
[25] Varuh človekovih pravic razume, da so podrobne določbe za dodelitev teh dajatev določene v začasnih smernicah za izvrševanje proračunske postavke „Dodatna pomoč za invalide“ v zvezi s sredstvi za socialno varstvo invalidov, ki jih je 19. februarja 2004 sprejel kolegij vodij uprav.
[26] V zvezi s Komisijo glej Odločbo Komisije z dne 7. aprila 2004 o izvajanju člena 1d(4) Kadrovskih predpisov.