Izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic [1]

Mlad avstrijski državljan je delal kot neplačan pripravnik v delegaciji EU v Aziji. Nato se je obrnila na ESZD, da bi se pritožila nad njeno prakso neplačevanja nadomestila pripravnikom in pomanjkanjem ustreznih informacij v zvezi s tem.

Varuh človekovih pravic je zadevo preiskal. Strinjala se je s stališčem ESZD, da praktikanti v delegaciji cenijo prakso, saj lahko take priložnosti, ki trajajo od tri do šest mesecev, dejansko pomenijo pomembno odskočno desko na njihovi poklicni poti. Zato meni, da bi morale biti priložnosti za pripravništvo na voljo čim širšemu krogu ljudi, ne le tistim, ki si jih lahko privoščijo. Po mnenju varuha človekovih pravic lahko neplačana pripravništva privedejo do diskriminatornega položaja, saj osebe iz manj privilegiranih okolij verjetno nimajo finančnih sredstev za opravljanje pripravništva. Tako bodo zamudili to dragoceno priložnost za izboljšanje svojih kvalifikacij in spretnosti. Poleg tega je lahko praksa neplačanih pripravnikov kontraproduktivna pri določanju najprimernejših kandidatov.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da sedanja praksa ESZD, da pripravnikom v svojih delegacijah ne plačuje, pomeni nepravilnost, in priporoča, naj ESZD vsem pripravnikom, tudi tistim v delegacijah EU, plača ustrezno nadomestilo. V zvezi s tem se sklicuje na pozitiven primer Evropskega parlamenta, ki je odpravil neplačano prakso v svojem sekretariatu.

V zvezi z zagotavljanjem informacij o priložnostih za kratkoročne delovne izkušnje v delegacijah EU varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je ESZD med preiskavo zadovoljivo rešila ta del pritožbe.

Ozadje pritožbe

1. Mlad avstrijski državljan je delal kot neplačan pripravnik v delegaciji EU v Aziji. Ko je sprejela pripravništvo, ni vedela, da Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), ki upravlja delegacije EU, plačuje nekatere pripravnike. Nato se je obrnila na ESZD, da bi se pritožila nad dejstvom, da praktikanti v delegacijah niso plačani. Opozorila je, da je običajna praksa, da so pripravniki v institucijah EU plačani. Dejala je, da na spletnem mestu ESZD ni omenjeno, da pripravniki v delegacijah EU niso plačani. Meni, da neplačevanje pripravnikov pomeni neupravičeno diskriminacijo mladih strokovnjakov iz manj premožnih okolij.

2. Ker ESZD ni odgovorila, se je pritožnik marca 2014 obrnil na varuha človekovih pravic. ESZD je po prejemu opomina varuhinje človekovih pravic, naj odgovori pritožnici, odgovorila, da je bila pritožnica na njeno zahtevo deležna neplačanega pripravništva. Podpisala je tudi pogodbo o praksi, v kateri je potrdila, da „sem prostovoljka v delegaciji in ne bom prejemala plače ali nadomestila […]“.

3. Pritožnik je varuhinjo človekovih pravic obvestil, da še vedno meni, da ESZD ne bi smela ponujati neplačanih pripravništev.

Preiskava

4. Oktobra 2014 je varuhinja človekovih pravic ESZD zaprosila za odgovor na pomisleke pritožnika, da ne zagotavlja zadostne stopnje preglednosti v zvezi s svojimi pripravništvi in da ne ponuja plačanih pripravništev v delegacijah EU.[2] Pritožnik je želel, da ESZD ponudi samo plačana pripravništva in preneha ponujati neplačana pripravništva. 

5. Varuhinja človekovih pravic je decembra 2014 prejela odgovor ESZD na pritožbo. Varuhinja človekovih pravic je novembra 2015 prejela pripombe pritožnika na odgovor ESZD. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je maja, septembra in decembra 2016 trikrat sestala tudi z ESZD, da bi razpravljala o zadevi. ESZD je januarja 2017 pisno predložila dodatne informacije. Priporočilo varuha človekovih pravic upošteva argumente in stališča strank.

Domnevno nezagotavljanje zadostne stopnje preglednosti v zvezi s pripravništvi in plačevanjem pripravnikov v delegacijah EU s strani ESZD

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

6. Pritožnik je navedel, da na spletišču ESZD ni informacij o neplačanih pripravništvih. Mladi se bodo zato o teh pripravništvih seznanili le prek neformalnih stikov, bodisi z osebjem ESZD bodisi z obstoječimi pripravniki.

7. ESZD je v odgovoru navedla, da posodablja svoje spletno mesto in da bo do konca leta 2014 objavila splošne informacije o dveh ločenih priložnostih za pripravništvo v delegacijah, in sicer za „mlajše strokovnjake“ v delegacijah (ki so plačani) in za neplačana pripravništva.

8. ESZD je tudi navedla, da je julija 2014 delegacijam že predložila nove smernice o neplačanih pripravništvih. Namen teh smernic je bil zagotoviti preglednejšo objavo priložnosti za neplačana pripravništva in kakovost takih pripravništev, ki jih ponujajo delegacije. Delegacije, ki želijo prosta delovna mesta za pripravništvo objaviti na svojih spletiščih, morajo zdaj zaprositi za predhodno odobritev sedeža ESZD, ki bo preveril, ali je bilo pojasnjeno, da pripravništvo ni plačano. V vseh objavljenih razpisih za prosto delovno mesto za pripravništvo mora biti jasno opisan tudi izbirni postopek, ki ga je treba upoštevati.

9. Potem ko je bilo marca 2014 sprejeto priporočilo Sveta o okviru za kakovost pripravništev [3], je ESZD pripravila novo predlogo za sporazume o pripravništvu v delegacijah EU. ESZD je poudarila, da to priporočilo ne izključuje neplačanih pripravništev. Predloga zaradi večje preglednosti jasno določa izobraževalne cilje, ki jih morajo doseči delegacije EU, in naloge, ki jih mora opraviti neplačani pripravnik. ESZD je pripravnike opisala kot mlade univerzitetne diplomante, ki prehajajo iz izobraževanja na trg dela. Cilj pripravništva je pridobiti praktične izkušnje, ki ustrezajo njihovim spretnostim.

10. ESZD je dejala, da morajo delegacije EU spoštovati veljavno lokalno zakonodajo. Če lokalna zakonodaja ne dovoljuje neplačanih pripravništev, delegacija ne more imeti neplačanih pripravnikov [4].

11. ESZD je ugotovila, da „veliko število zasebnih in javnih organizacij zakonito in javno ponuja neplačana pripravništva (na primer Evropska komisija, Združeni narodi ...)“. ESZD je trdila tudi, da obstaja objektivna razlika med njenimi plačanimi (Bruselj) in neplačanimi (delegacije) pripravništvi. Te razlike se nanašajo na trajanje in lokacijo pripravništev ter na starost, raven kvalifikacij in izkušnje pripravnikov. V vsakem primeru je veliko neplačanih pripravnikov v delegacijah EU upravičenih do neke vrste finančne podpore, kot so štipendije. ESZD je predlagala, naj delegacije v prihodnje zagotovijo, da bodo kandidati za neplačano pripravništvo „pred začetkom pripravništva upravičeni do neke vrste [zunanjega] finančnega nadomestila“. Omenila je tudi možnost, da se praksa v delegacijah omeji na študente, ki jo opravljajo v okviru študija.

12. Pritožnik je v svojih pripombah trdil, da so cilji plačanih pripravništev v Bruslju in neplačanih pripravništev v delegacijah v bistvu enaki.

Ocena varuha človekovih pravic, na podlagi katere je bilo izdano priporočilo

13. Pritožnik je zaskrbljen, ker ESZD ne zagotavlja zadostnih informacij o možnostih za pripravništvo. Zaskrbljena je tudi, ker ESZD ponuja neplačana pripravništva, kar je po njenem mnenju diskriminatorno.

Informacije o možnostih za pripravništvo

14. ESZD je sprejela ukrepe za reševanje tega vprašanja. ESZD je posodobila svojo spletno stran, ki zdaj vsebuje informacije o priložnostih za pridobitev kratkoročnih delovnih izkušenj v delegacijah EU.[5] Zdaj je jasno, da obstajata dva načina za pridobitev kratkoročnih delovnih izkušenj v delegacijah EU.

15. Eden od načinov je sodelovanje v programu za mlade strokovnjake v delegacijah, ki je plačan in traja devet mesecev (z možnostjo podaljšanja).[6] Po navedbah ESZD ta program „uspešnim kandidatom omogoča, da se zaposlijo kot polnopravni člani ‚upravnega in tehničnega osebja‘ delegacije“.[7] Mladi strokovnjaki v delegacijah prejmejo nepovratna sredstva v višini 1 300 EUR na mesec, prispevek za nastanitev v višini 1 000 EUR in prispevek za težke razmere. Prejmejo tudi enkratni prispevek za namestitev v višini 2 000 EUR „na začetku pripravništva“, prispevek k stroškom potovanja „za vsako obdobje pripravništva“in 500 EUR za kritje stroškov zavarovanja za vsako devetmesečno obdobje „pripravništva“.[8] Ustrezne kandidate imenujejo države članice, uspešne kandidate pa nato izbereta ESZD in Komisija. Glede na spletno stran ESZD je trenutno v delegacijah EU zaposlenih 75 mladih strokovnjakov [9].

16. Druga možnost je neplačan program pripravništva za mlade univerzitetne diplomante, ki želijo pridobiti poklicne izkušnje. Takšna neplačana pripravništva trajajo od tri do šest mesecev. [10] Delegacije EU izberejo kandidate neposredno po splošni odobritvi programa s sedeža ESZD v Bruslju [11].

17. ESZD je delegacijam EU zagotovila tudi smernice o neplačanih pripravništvih. V skladu s temi smernicami morajo delegacije objaviti obvestila o prostih delovnih mestih za pripravništvo in določiti izbirni postopek, ki ga je treba uporabiti. Poleg tega je na spletišču jasno navedeno, da so ta pripravništva v delegacijah EU neplačana.

18. Zaradi celovitosti je treba opozoriti, da ESZD ponuja tudi drug program pripravništva, in sicer tako imenovani program pripravništva "modra knjiga"[12]. Ta vrsta pripravništva je plačana [13] in se (večinoma) ponuja v Bruslju [14].

19. Na podlagi navedenega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je ESZD zadovoljivo rešila ta del pritožbe.

Praksa neplačanih pripravništev v delegacijah EU

20. Evropska unija temelji na vrednoti enakosti [15]. Vsaka diskriminacija, kot je diskriminacija na podlagi socialnega porekla, je v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah [16] strogo prepovedana. Poleg tega mora Unija zaščititi mlade pred gospodarskim izkoriščanjem [17].  Upravo EU pri svojih dejavnostih zavezujejo ta temeljna pravila in načela. Varuh človekovih pravic kot vedno poziva upravo EU, naj bo za zgled.

21. Po mnenju Mednarodne organizacije dela (MOD) se „diskriminacija pri zaposlovanju in delu“ nanaša na prakse, zaradi katerih so nekateri posamezniki na trgu dela ali delovnem mestu v podrejenem ali slabšem položaju zaradi svoje rase, barve kože, vere, spola, političnega prepričanja, nacionalne ekstrakcije, socialnega porekla ali katere koli druge lastnosti, ki ni povezana z delovnim mestom, ki ga je treba opraviti. ... Posredna diskriminacija se nanaša na položaje, ukrepe ali prakse, ki so navidezno nevtralni, vendar dejansko negativno vplivajo na osebe iz določene skupine. ... Enake možnosti in obravnavanje vsem posameznikom omogočajo, da v celoti razvijejo svoje talente in spretnosti v skladu s svojimi željami in preferencami ter imajo enak dostop do zaposlitve in enake delovne pogoje.“[18]

22. Čeprav pripravništvo ni delovno razmerje v ožjem smislu med delodajalcem in pripravnikom, varuh človekovih pravic meni, da načela, ki jih je določila MOD, zagotavljajo koristne smernice.

23. Trditev pritožnika, da so neplačana pripravništva diskriminatorna do tistih z manj privilegiranim socialnim ozadjem, ima neko vsebino. Nedvomno se lahko mladi diplomant, ki želi opraviti neplačano pripravništvo, srečuje s praktičnimi težavami brez finančne podpore, na primer s strani svoje družine. Praksa v delegaciji EU ne vključuje le potnih stroškov, temveč tudi stroške nastanitve, bivanja in zavarovanja. Zato obstaja tveganje, da bodo neplačana pripravništva v delegacijah EU postala privilegij za peščico, in sicer za tiste s finančnimi sredstvi.

24. ESZD je na različnih sestankih s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic leta 2016 trdila, da ponujanje neplačanih pripravništev ne pomeni diskriminacije na podlagi socialnega porekla. ESZD je trdila, da vsi neplačani pripravniki v delegacijah EU menijo, da je pripravništvo koristno za njihovo prihodnost. S takimi pripravništvi pridobijo dragocene izkušnje, ki jim pomagajo oblikovati poklicni profil in jih naredijo privlačnejše na trgu dela.

25. Varuh človekovih pravic ne dvomi, da praktikanti v delegaciji cenijo prakso. Take priložnosti lahko dejansko pomenijo pomembno odskočno desko na njihovi poklicni poti.  Zato bi morale biti priložnosti za pripravništvo na voljo čim širšemu krogu ljudi, ne le tistim, ki si jih lahko privoščijo. Neplačana pripravništva lahko ohranijo socialno izključenost, saj osebe iz manj privilegiranih okolij verjetno nimajo finančnih sredstev za opravljanje pripravništva. Tako bodo zamudili to dragoceno priložnost za izboljšanje svojih kvalifikacij in spretnosti. To lahko sčasoma privede do manj prihodnjih zaposlitvenih možnosti za manj privilegirane, s čimer se začne začarani krog, v katerem "privilegij sledi privilegiju". Neplačevanje pripravnikov je lahko praksa, ki se zdi nevtralna, vendar po besedah MOD dejansko negativno vpliva na manj privilegirane osebe. Zagotavljanje, kot je predlagala ESZD, da kandidati za neplačano pripravništvo, diplomanti ali študenti prejmejo finančno podporo iz virov, ki niso ESZD, tega problema ne rešuje. Pravzaprav to ohranja problem.

26. Svet Evropske unije v svojem priporočilu o okviru za kakovost pripravništev (na katerega se sklicuje sama ESZD) sicer ne izključuje neposredno neplačanih pripravništev, vendar priznava socialne stroške, ki lahko nastanejo zaradi takih pripravništev. Ti socialni stroški vključujejo omejevanje poklicnih možnosti za osebe iz prikrajšanih okolij.[19] Priporočilo Sveta priznava tudi težave, ki se pojavijo, kadar je pripravnikom na voljo malo ali nič sredstev. Dejansko izraža zaskrbljenost, ker se pripravniki uporabljajo kot poceni ali celo neplačana delovna sila.[20] ESZD teh vidikov priporočila Sveta ni obravnavala.

27. Vendar se ta preiskava ne osredotoča na vprašanje, ali se pripravniki izkoriščajo in uporabljajo kot poceni ali neplačana delovna sila. Dejstvo, da opravljajo „dejansko“ delo kot sestavni del usposabljanja, je v korist pripravnikov in blaži vsako tveganje izkoriščanja. Dejstvo, da praktikanti delegacijam prinašajo dodano vrednost, se odraža v obvestilu ESZD o neplačanih pripravništvih, ki je bilo poslano delegacijam EU in v katerem je navedeno, da so „neplačana pripravništva vzpostavljena v korist praktikantov in v interesu delegacije“(poudarek dodan). Delegacije EU imajo koristi od prispevkov pripravnikov in so lahko celo odvisne od njihovega prispevka. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da bi lahko sistem neplačanih pripravništev privedel do neželene posledice, da delegacije EU ne bi pritegnile vseh najboljših kandidatov za pripravništva; privabil bo le tiste z zadostnimi finančnimi sredstvi, da bodo lahko sami plačali. To očitno ni v interesu delegacij EU.

28. Omeniti je treba, da ESZD svojim praktikantom v Bruslju izplačuje nadomestilo.[21] Po navedbah ESZD obstajajo nekatere razlike med pripravništvi v delegacijah in v Bruslju, in sicer glede lokacije, trajanja in uporabljenega izbirnega postopka. Čeprav lahko obstajajo nekatere objektivne razlike med plačanimi in neplačanimi pripravništvi, to ne spremeni dejstva, da je ključni cilj pripravništev v bistvu enak. Po eni strani pripravništva (predvsem) mladim diplomantom zagotavljajo poklicne izkušnje iz prve roke na področju, ki je dejansko služba EU za zunanje zadeve; po drugi strani pa praktikanti prispevajo k delu delegacij, ki so lahko, kot je navedeno zgoraj, celo odvisne od praktikantov.

29. ESZD ni predložila objektivne utemeljitve za razlikovanje med plačanimi praktikanti s sedežem v Bruslju in neplačanimi praktikanti v delegacijah [22].

30. Evropski parlament je obravnaval vprašanje neplačanih pripravništev. V resoluciji iz leta 2010 je Parlament pozval institucije EU, naj bodo dober zgled, tako da vsem svojim praktikantom izplačajo minimalno nadomestilo, ki temelji na standardnih življenjskih stroških kraja opravljanja prakse.[23] Varuh človekovih pravic ugotavlja, da Parlament ne ponuja več neplačanih praks, niti v primeru prakse študentov. Zdaj kljub proračunskim omejitvam za institucije EU plačuje nadomestilo vsem svojim praktikantom.

31. Varuhinja človekovih pravic meni, da je pomembno opozoriti tudi na obseg, v katerem ESZD uporablja pripravništva v delegacijah EU. ESZD ima mrežo 139 delegacij EU, ki med osebjem ESZD in Komisije zaposlujejo 5 800 ljudi (podatki za konec leta 2015)[24]. ESZD je leta 2016 ponudila približno 800 neplačanih pripravništev. Zdi se verjetno, da je ESZD do neke mere odvisna od razpoložljivosti pripravnikov, ki dopolnjujejo delo zaposlenih s polnim delovnim časom v njenih delegacijah. Varuhinja človekovih pravic razume, da bo plačilo takšnega števila praktikantov povzročilo proračunske težave za ESZD. Vendar se lahko ESZD odloči, da bo o tem razpravljala s proračunskim organom.

32. Zaradi celovitosti varuhinja človekovih pravic razume, da je norma v institucijah EU, razen v ESZD, ponujanje plačanih pripravništev. Čeprav lahko nekatere institucije ponujajo tudi kratkoročna, neplačana pripravništva, to še zdaleč ni pravilo. Varuh človekovih pravic bo preučil, v kolikšnem obsegu ima lahko katera koli druga institucija EU tako prakso.

33.  Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da praksa ESZD, da zagotavlja neplačana pripravništva v svojih delegacijah, pomeni nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic zaradi teh nepravilnosti priporoča ESZD, naj vsem pripravnikom, tudi tistim v delegacijah EU, izplača ustrezno nadomestilo. Znesek nadomestila, ki ga je treba izplačati, bi lahko temeljil na življenjskih stroških v državi, v katero so pripravniki razporejeni.

Priporočilo

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave te pritožbe ESZD priporočila naslednje:

ESZD bi morala vsem svojim praktikantom, tudi tistim v delegacijah EU, plačati ustrezno nadomestilo. Čeprav bo za naravo tega nadomestila pristojna ESZD, varuhinja človekovih pravic meni, da bi moralo biti nadomestilo takšno, da spoštuje načelo nediskriminacije, in bi moralo zagotoviti, da bodo mladi spodbujeni k prijavi za pripravništvo ne glede na njihov finančni položaj (ali finančni položaj njihove družine).

ESZD in pritožnik bosta obveščena o tem priporočilu.  ESZD v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic pošlje podrobno mnenje do 15. maja 2017.

Strasbourg, 15. februarja 2017

Emily O’Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

 

[1] Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom), UL L 113, str. 15.

[2] Pritožnik se je pritožil tudi, da je ESZD potrebovala nerazumno veliko časa za odgovor. Ker pa se je ESZD opravičila za zamudo pri odgovoru pritožniku, varuhinja človekovih pravic meni, da te zadeve ni treba nadalje obravnavati. Prav tako ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s trditvijo, da ESZD sprva ni odgovorila v nemščini, saj je nazadnje odgovorila v tem jeziku. Zato ta vprašanja ne spadajo na področje te preiskave.

[3] https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/lsa/141424.pdf.

[4] Varuhinja človekovih pravic razume, da ESZD v praksi ne ponuja pripravništev za svoje delegacije v državah, ki ne dovoljujejo neplačanih pripravništev.

[5] http://eeas.europa.eu/jobs/delegations/index_en.htm.

[6] http://eeas.europa.eu/jobs/delegations/junior-professional-delegations/index_en.htm.

[7] http://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/2466/working-in-an-eu-delegation_en.

[8] http://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/2463/junior-professional-in-delegation-jpd_en.

[9] Enako velja tudi za to.

[10] http://eeas.europa.eu/jobs/delegations/index_en.htm#traineeships.

[11] Po podatkih, ki jih je ESZD predložila varuhu človekovih pravic, je v letu 2014 ponudila 603 pripravništva, v letu 2015 726 in v prvi polovici leta 2016 477 pripravništev. V letu 2016 naj bi ponudila približno 800 neplačanih pripravništev v delegacijah EU.

[12] Program pripravništva "modra knjiga" upravlja Evropska komisija. Več informacij je na voljo na spletu: http://ec.europa.eu/stages/home_en.

[13] Plačani praktikanti v ESZD prejemajo nadomestilo v višini približno 1150 EUR na mesec.

[14] Glede na informacije, ki so jih predložili predstavniki ESZD na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic, so bili praktikanti „modre knjige“ v preteklosti občasno poslani delegacijam EU.

[15] Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

[16] Člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

[17] Člen 32 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

[18] http://www.ilo.org/empent/areas/business-helpdesk/faqs/WCMS_DOC_ENT_HLP_BDE_FAQ_EN/lang-en/index.htm#Q1.

[19] V zvezi s tem glej uvodno izjavo 4 priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev.

[20] Uvodni izjavi 9 in 10 navedenega priporočila Sveta.

[21] Poleg tega bo praktikant, če ni vključen v noben drug sistem zdravstvenega zavarovanja, zdravstveno zavarovan pod pogoji, določenimi v polici zdravstvenega zavarovanja, ki jo imajo institucije pri zavarovalnici. ESZD krije tudi del nezgodnega zavarovanja praktikanta. Praktikanti, ki se zaposlijo, lahko glede na razpoložljiva proračunska sredstva prejmejo tudi nadomestilo za potne stroške.

[22] Zaradi jasnosti ni mogoče primerjati plačanega programa za mlade strokovnjake v delegacijah in neplačanega pripravništva v delegacijah EU. Prvič, program JPD je namenjen mladim strokovnjakom in ne mladim diplomantom (kot je program neplačanega pripravništva). Drugič, ESZD pri opredelitvi programa JPD ni dosledna. Čeprav se ta izkušnja včasih imenuje „pripravništvo“, se nanaša tudi na mlade strokovnjake kot „polnopravne člane osebja delegacij EU“in s tem kot zaposlene v delegacijah. Tretjič, program JPD ni program, ki ga organizira izključno ESZD (vključene so države članice in tudi Komisija).

[23] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2010 (2009/2221(INI)), točka 72, na voljo na spletu: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52010IP0262&from=EN.

[24] https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/annual_activity_report_2015_en.pdf.