Izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic [1]

Zadeva se je nanašala na zavrnitev vloge za dodelitev štipendije v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj. Pritožnik je bil po tem, ko mu je zadevni projekt prvotno ponudil stališče, obveščen, da je zaradi njegovega preteklega pripravništva v zasebnem podjetju njegova vloga "etično nesprejemljiva". Pritožnik se je pri Izvajalski agenciji za raziskave pritožil, da postopek zaposlovanja ni bil niti pregleden niti pošten. Agencija je trdila, da so za zaposlovanje raziskovalcev odgovorni izključno upravičenci do nepovratnih sredstev, in zanikala, da bi kakor koli sodelovala pri odločitvi.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da Agencija ni zagotovila preglednosti in pravičnosti postopka. Zato je agenciji podala priporočilo.

Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je bil prijavitelj za štipendijo za projekt, financiran v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj (7OP) na podlagi razpisa za zbiranje predlogov za mreže za začetno usposabljanje Marie Curie (ITN)[2] (v nadaljnjem besedilu: projekt).

2. Pritožnika je prvotno izbrala komisija za izbor projektov, junija 2014 pa mu je ponudila štipendijo. Nekaj dni pozneje je štipendistični nadzornik pritožnika obvestil, da je znanstveni odbor projekta njegovo vlogo zavrnil. Znanstveni odbor je sklenil, da je bilo njegovo preteklo delo za zasebno podjetje (v nadaljnjem besedilu: podjetje) kljub izpolnjevanju akademskih zahtev za delovno mesto „po posvetovanju s svetovalci Marie Curie v Bruslju“ ocenjeno kot „etično nesprejemljivo“ iz treh razlogov: (i) obstajal je stalen pravni spor med člani projektne skupine in družbo; (ii) program Marie Curie ni omogočal povezav z zasebnimi podjetji, ki bi lahko bila v pravdnem postopku z drugimi podjetji ali znanstvenim osebjem projektov Marie Curie; in (iii) družba je bila mednarodno znana kot „vprašljivo“ podjetje.

3. Pritožnik se je na odločitev pritožil koordinatorju projekta in pojasnil, da je bil napačno obravnavan kot uslužbenec omenjenega podjetja, ko je bil le pripravnik. Poudaril je, da ni več povezan s podjetjem, da je pripravništvo takrat financirala Evropska unija [3] in da so bile njegove naloge omejene na arhivsko in dokumentarno raziskovanje. Vendar je koordinator projekta po tem, ko je stopil v stik s projektnim referentom v Bruslju, potrdil zavrnitev pritožnikove vloge.

4. Pritožnik se je avgusta 2014 pritožil Izvajalski agenciji za raziskave (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in trdil, da je bil nepravično obravnavan kot zaposleni v navedenem zasebnem podjetju. Agencija je v svojem odgovoru pojasnila, da ni sodelovala pri zaposlovanju štipendistov ITN, za kar so bili odgovorni izključno upravičenci. Poleg tega Agencija ni mogla posredovati zaradi neobstoja pogodbenega razmerja med pritožnikom in projektom.

5. Pritožnik se je 26. avgusta 2014 obrnil na varuha človekovih pravic.

Preiskava

6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo pritožbe ter opredelila naslednje obtožbe in z njimi povezane trditve:

Obtožbe

1) Agencija ni jasno pojasnila svoje vključenosti v postopek zaposlovanja štipendistov v projektu.

2) Agencija ni preverila, ali so odgovorni subjekti za projekt izvedli pošten in pregleden izbirni postopek.

Terjatve

1) Agencija bi morala ustrezno pojasniti, kdo je sodeloval v izbirnem postopku za projekt.

2) Agencija bi morala spodbujati odgovorne subjekte, da ponovno preučijo pritožnikovo vlogo.

7. Varuh človekovih pravic je med preiskavo prejel mnenje Agencije o pritožbi in nato pripombe pritožnika kot odgovor na mnenje Agencije. Varuh človekovih pravic je pri preiskavi upošteval argumente in mnenja strank.

Trditev, da agencija ni jasno pojasnila svoje udeležbe v postopku zaposlovanja in s tem povezane trditve

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

8. Pritožnik je trdil, da ni jasno, kateri subjekt je bil odgovoren za oceno njegove vloge. Poudaril je, da je koordinator projekta po posvetovanju s projektnim referentom v Bruslju potrdil negativno odločitev.

9. Agencija je v svojem mnenju navedla, da ni nikoli sodelovala pri zaposlovanju pritožnika ali mu svetovala v zvezi z njim. Nadalje je pojasnila, da je koordinator projekta po zavrnitvi pritožnikove vloge zaprosil za nasvet o zadevi in da je potekal sestanek med enim od znanstvenikov, odgovornih za projekt, in enim od projektnih uradnikov Agencije. Agencija je varuhu človekovih pravic povedala, da ni zagotovila nobenega nasveta glede odločitve, da se pritožnika ne zaposli, in je zgolj navedla, da so za to odgovorni projektni konzorcij in njegovi člani. Agencija je v podporo temu predložila kopije korespondence, ki si jo je izmenjala s koordinatorjem projekta v zvezi z izbirnim postopkom.

10. Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da še vedno ne pozna sestave znanstvenega odbora ali da je sodeloval v postopku zaposlovanja.

Ocena varuha človekovih pravic

11. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da so se odgovori koordinatorja projekta pritožniku večkrat nanašali na posvetovanja z uradniki v Bruslju. Koordinator je na primer izjavil, da je znanstveni odbor vlogo označil za etično nesprejemljivo „po posvetovanju s svetovalci Marie Curie v Bruslju“. Vendar je Agencija v svojem mnenju navedla, da ne svetuje in ne sodeluje v postopku zaposlovanja.

12. Varuhinja človekovih pravic v korespondenci med agencijo in koordinatorjem projekta ni našla dokazov, da je agencija dejansko sodelovala v postopku zaposlovanja. Ugotavlja tudi, da je agencija, potem ko je pritožnika obvestila o tem dejstvu, pritožnika pozvala, naj vprašanje v zvezi s subjektom, odgovornim za postopek, naslovi na koordinatorja projekta.

13. Varuh ugotavlja, da je dolžnost zagotoviti javnosti informacije, ki jih zahteva, splošno načelo dobrega upravnega ravnanja.[4] V tem primeru in glede na informacije, ki jih je posredovala Agencija, Varuh meni, da je Agencija izpolnila to dolžnost in ustrezno obvestila pritožnika, da ni sodelovala pri zaposlovanju raziskovalcev niti ni vplivala na odločitev o zavrnitvi pritožnikove vloge. Meni tudi, da je agencija v zvezi z identiteto članov znanstvenega odbora pritožnika pravilno napotila na koordinatorja projekta kot pravo osebo, ki mu bo te informacije posredovala. Varuh zato v zvezi s tem vidikom pritožbe ne ugotavlja nepravilnosti s strani Agencije.

Trditev, da agencija ni preverila, ali so odgovorni subjekti izvedli pošten in pregleden izbirni postopek, in s tem povezana trditev

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

14. Pritožnik je trdil, da je bila zavrnitev njegove vloge posledica nepoštenega in nepreglednega postopka ter da odločitev ni temeljila na njegovih zaslugah, temveč na njegovih domnevnih povezavah z družbo.

15. Agencija se je v svojem mnenju sklicevala na pravni okvir Marie Curie, v skladu s katerim upravičenci izberejo raziskovalce na podlagi odprtih, preglednih, nepristranskih in pravičnih izbirnih postopkov.[5] Pojasnila je, da za zagotovitev, da postopki zaposlovanja potekajo v skladu s temi vrednotami, upravičencem zagotavlja smernice in usposabljanje ter preverja postopke zaposlovanja s spremljanjem in letnim poročanjem. Poudarila je, da je tak pregled tega postopka zaposlovanja opravila novembra 2014 in ugotovila, da je izbirni postopek izpolnjeval zahteve iz upoštevnih pravil in predpisov. Vendar je Agencija pojasnila, da v nasprotju s trditvijo koordinatorja zadevna pravila „ne prepovedujejo zaposlovanja raziskovalcev, ki imajo ali so imeli povezave s podjetji, ki so v pravdnem postopku z upravičenci projektov Marie Curie, niti ne navajajo takih povezav kot neetičnih“.

Ocena varuha človekovih pravic

16. Uredba o Sedmem okvirnem programu [6] določa, da je treba pri zaposlovanju v projektih, ki se financirajo v okviru tega programa, spoštovati načela preglednosti, poštenosti in nepristranskosti [7]. Ta temeljna načela so zapisana tudi v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki določa, da morajo upravičenci izbrati raziskovalce v skladu z merili za upravičenost po odprtih, preglednih, nepristranskih in pravičnih postopkih zaposlovanja.

17. Agencija je v svojem mnenju priznala te obveznosti in pojasnila, da za zagotovitev spoštovanja teh vrednot organizira usposabljanja in izvaja letno spremljanje. Agencija se je sklicevala tudi na svoje nadzorne pravice v skladu s sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev, zlasti na svoje dejavnosti spremljanja in diskrecijska pooblastila za izvajanje ad hoc pregledov izvajanja in izvajanja projektov.

18. Zato Agencija ne oporeka splošni dolžnosti nadzora nad uporabo sredstev, ki jih dodeli. Varuh človekovih pravic razume, da ta dolžnost vključuje sprejetje ustreznih ukrepov, kadar na podlagi dovolj utemeljenih informacij ali pomislekov, ki mu jih predložijo tretje strani, ugotovi, da upravičenec morda ne izpolnjuje svojih obveznosti iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

19. V tem primeru je sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev določal, da mora zaposlovanje temeljiti na vrsti zahtev, kot so znanstvene spretnosti prosilcev in ustreznost njihovih raziskovalnih izkušenj.[8] Pritožnik je bil obveščen, da je bila njegova vloga zavrnjena iz "etičnih razlogov". Agencija je v zvezi s tem jasno navedla, da v nasprotju s trditvijo koordinatorja ni pravnih omejitev ali pravil, ki bi prepovedovala zaposlovanje raziskovalcev, ki imajo ali so imeli povezave z nekaterimi zasebnimi podjetji. Kljub temu je agencija ugotovila, da je bilo zaposlovanje opravljeno v skladu z veljavnimi pravili, in vztrajala, da so v vsakem primeru odgovorni projektni konzorcij in njegovi člani.

20. Varuh človekovih pravic se mora strinjati s pritožnikom, da se zdi, da agencija v svojem odgovoru priznava, da razlogi, predloženi pritožniku za zavrnitev njegove vloge, niso bili v skladu z veljavnimi pravili. Varuh človekovih pravic zato ne more razumeti, kako je lahko agencija ugotovila, da je bil postopek zaposlovanja kljub temu v skladu z zahtevami sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja tudi, da je agencija postopek zaposlovanja pregledala šele novembra 2014, nekaj mesecev po pritožbi pritožnika.

21. Nazadnje varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je agencija v korespondenci s koordinatorjem in pritožnikom ter v svojem odgovoru varuhu človekovih pravic večkrat izjavila, da ni odgovorna za postopek zaposlovanja. Zdi se, da agencija s to izjavo zanika kakršno koli odgovornost za obravnavanje morebitnega neizpolnjevanja sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev s strani upravičenca.

22. Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da agencija v tem primeru ni izpolnila svoje splošne dolžnosti nadzora nad projektom, ki ga financira, prvič, ker ni opravila ustrezne preiskave zadeve (čeprav je že ugotovila morebitno pomanjkljivost v postopku zaposlovanja), in drugič, ker se je odpovedala svoji odgovornosti nadzora upravičenca. To je pomenilo nepravilnost.

23. V običajnem primeru, ko varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnosti, poskuša najti rešitev, ki bo pritožnika ponovno postavila v položaj, v katerem bi bil, če ne bi bilo nepravilnosti. V tem primeru jo je pritožnik obvestil, da so se njegove okoliščine medtem spremenile in da ne želi več, da se njegova vloga ponovno preuči. Zato varuh človekovih pravic meni, da v tem konkretnem primeru ni mogoče najti rešitve.

24. Ker pa je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je agencija zagrešila nepravilnosti, poudarja, da bi morala agencija v skladu z načeli dobre upravne prakse sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da slaba praksa, kakršna se je pokazala v tem primeru, ne bo negativno vplivala na prihodnje sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev. Zato bo v zvezi s tem podala priporočilo.

Priporočilo

Kadar Agencija prejme zanesljive informacije od tretjih oseb in ugotovi morebitne nepravilnosti ali nedoslednosti v postopku zaposlovanja na podlagi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki jih financira, bi morala ustrezno in pravočasno preiskati zadevo, da bi zagotovila pošteno in pregledno zaposlovanje raziskovalcev s strani določenega prejemnika nepovratnih sredstev.

Pritožnik in Izvajalska agencija za raziskave bosta obveščena o tem priporočilu. Agencija v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic pošlje podrobno mnenje do 31. januarja 2016. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje priporočila in opis, kako je bilo izvedeno.

Emily O'Reilly

Strasbourg, 26. oktobra 2015

[1] Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom), UL L 113, str. 15.

[2] FP7-PEOPLE-2013-ITN (UL C 202 z dne 10. julija 2012).

[3] Program vseživljenjskega učenja Leonardo da Vinci, http://ec.europa.eu/education/tools/llp_en.htm.

[4] Člen 22 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev.

[5] Sporazum o dodelitvi sredstev Marie Curie v okviru 7OP – Priloga III, člen III.2.2(a) in člen III.3.4(b)

[6] Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013), UL L 391, str. 1.

[7] Glej člen 19(6) Uredbe.

[8] Člen III.3.4(b) sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev