(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (1))

PRITOŽBA

Ozadje

Pritožnik je nemško podjetje, dejavno na področju recikliranja odpadnih olj. Rezultat postopka, ki ga je uporabil pritožnik, je proizvodnja „Fluxöl“ (tekočinskega olja).

Člen 3(1) Direktive 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj (kakor je bila spremenjena, v nadaljevanju "Direktiva") določa: „Kadar tehnične, gospodarske in organizacijske omejitve to dopuščajo, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da dajo prednost predelavi odpadnih olj z regeneracijo.“

V skladu s členom 1 Direktive "regeneracija" pomeni "vsak postopek, pri katerem se lahko bazna olja proizvedejo z rafiniranjem odpadnih olj, zlasti z odstranjevanjem onesnaževal, oksidacijskih produktov in dodatkov, ki jih ta olja vsebujejo".

Po navedbah pritožnika je Nemčija najpozneje od leta 1993 subvencionirala zgorevanje odpadnih olj (za proizvodnjo električne energije). Pritožnik je menil, da je to v očitnem nasprotju z določbami Direktive, in je Komisiji predložil pritožbo. Slednji je začel postopek za ugotavljanje kršitev, na podlagi katerega je Sodišče leta 1999 izdalo sodbo v korist Komisije (zadeva C-102/97).

Nemčija sprva ni bila naklonjena izvršitvi te sodbe. Zdi se, da se je Nemčija šele potem, ko se je pritožnica ponovno obrnila na Komisijo in ta sprejela ukrepe za uporabo postopka iz člena 228 Pogodbe ES (ki predvideva možnost denarnih kazni), strinjala s spremembo svoje zakonodaje.

Po navedbah pritožnika spremenjena pravila opredeljujejo izraz „regeneracija“, tako da izključujejo (ali omogočajo izključitev) postopke, ki vodijo v proizvodnjo „tekočih olj“. Po mnenju pritožnika je bil ta ukrep sprejet namenoma, da bi ga kaznovali.

Pritožba 1272/2004/GG

5. maja 2004 se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic. Pritožnik je v svoji pritožbi trdil, da Komisija ni uveljavila prava Skupnosti na splošno in zlasti zgoraj navedene sodbe.

V svojem mnenju, predloženem avgusta 2004, je Komisija poudarila, da se je pritožba varuhu človekovih pravic nanašala na pritožbo zaradi kršitve 2002/4775, ki jo je pritožnik vložil pri Komisiji 28. junija 2002. Komisija je pojasnila, da je Nemčija med preiskavo te pritožbe predložila informacije, ki kažejo na pravno možnost uprave, da uveljavi prednostno pravico za regeneracijo odpadnih olj, in trdila, da kvota za regeneracijo v Nemčiji dokazuje, da je bilo prednostno načelo doseženo v praksi.

Po mnenju Komisije je poznejši sestanek s pristojnimi nemškimi organi septembra 2003 pokazal, da je načeloma zagotovljena uporaba prednostnega načela. Vendar je Nemčija priznala, da so statistični podatki o neregeneriranih odpadnih oljih (sežiganje, recikliranje v druge proizvode) nezanesljivi in da se bo zato začela posebna študija. Komisija je navedla, da je treba rezultate te študije, ki so bili pričakovani do konca leta 2004, počakati, preden se sprejme odločitev glede postopka za ugotavljanje kršitev (2).

Mnenje je bilo poslano pritožniku, da poda svoje pripombe. Take pripombe niso bile prejete.

Ob upoštevanju okoliščin, ki jih je navedla Komisija, zlasti dejstva, da je Nemčija očitno priznala, da so njeni statistični podatki o neregeneriranih odpadnih oljih nezanesljivi, je varuhinja človekovih pravic menila, da je pristop Komisije razumen. Varuh človekovih pravic je zato 24. novembra 2004 preiskavo zaključil z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da bi lahko pritožnik v prihodnosti vložil novo pritožbo, če bi menil, da Komisija zadeve ni obravnavala z ustrezno skrbnostjo.

Pritožba 3534/2004/GG

V dopisu z dne 30. novembra 2004 je pritožnik zaprosil varuha človekovih pravic, naj nadaljuje preiskavo ali, če to ne bi bilo mogoče, obravnava njegov dopis kot novo pritožbo.

Pritožnik je poudaril, da zgoraj navedena študija ne bo pripravljena prej kot septembra 2005. V bistvu je trdila, da sta tako Komisija kot Nemčija igrali za čas.

Ker je bila preiskava v zvezi s pritožbo 1272/2004/GG že zaključena, je bil pritožnikov nadaljnji dopis evidentiran kot nova pritožba.

Varuh človekovih pravic je menil, da bi bil ponoven začetek preiskave, ki je bila zaključena konec novembra 2004, smiseln le, če bi obstajala nova dejstva ali argumenti, ki bi lahko vplivali na njegovo analizo. Trditev pritožnika, da sta Komisija in Nemčija odlašali, bi se lahko štela za tak nov argument. Vendar pritožnik ni predložil nobenih dokazov, da je bila zadevna študija dejansko odložena in da Komisija zadeve ni ustrezno obravnavala.

Varuhinja človekovih pravic je zato pritožnika obvestila, da ni zadostnih razlogov za preiskavo. Vendar je bila pritožnika opozorjena na možnost, da svojo pritožbo obnovi, če so bili predloženi zadostni dokazi.

Telefonski pogovor z dne 7. januarja 2005

Pritožnik je 7. januarja 2005 pozval urad varuha človekovih pravic, naj ga vpraša, kateri dokazi so potrebni. Uradnik, pristojen za zadevo, je pojasnil, da varuh človekovih pravic potrebuje dokaze ali predloge, da ustrezna študija ne bo na voljo pred sredino leta 2005.

Elektronsko sporočilo z dne 10. januarja 2005

Pritožnik je 10. januarja 2005 predložil kopijo informativnega lista, ki ga je pripravil inštitut in za katerega se zdi, da obravnava zadevno študijo. V skladu s tem listom študija zajema obdobje od junija 2004 do junija 2005.

To elektronsko sporočilo je bilo evidentirano kot nova pritožba (146/2005/GG). Glede na informacije, ki jih je predložil pritožnik, se je varuh človekovih pravic odločil, da bo Komisijo zaprosil za mnenje o pritožnikovi trditvi, da Komisija ni uveljavila prava Skupnosti in sodb, izdanih na podlagi prava Skupnosti.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje pripombe:

Želja po čakanju na rezultate ustrezne študije je bila omenjena v mnenju Komisije o pritožbi 1272/2004/GG kot glavni razlog za to, da pritožba 2002/4775 ostane odprta. V tem mnenju (ki je bilo pripravljeno poleti 2004) je bilo pojasnjeno, da bo študija na voljo do konca leta 2004.

Julija 2004 so nemški organi obvestili Komisijo, da se je študija medtem začela, čeprav z zamudo. Navedli so, da se vmesno poročilo pričakuje za september 2004. Komisija ni mogla biti odgovorna za to zamudo, prav tako pa v skladu s pravom Skupnosti Nemčija ni bila dolžna izvesti take študije.

Nemčija je 7. oktobra 2004 Komisiji predložila informacije o izvajanju Direktive. To sporočilo je vključevalo model za izračun tokov odpadnih olj v Nemčiji. Po tej metodi so se količine regeneriranih odpadnih olj v zadnjih letih znatno povečale, medtem ko sta se skupna količina odpadnih olj in količina sežganih odpadnih olj, ki jih vsebujejo, zmanjšali.

Prvo vmesno poročilo o navedeni študiji je bilo priloženo temu sporočilu. Cilj te študije je bil pripraviti bilanco pretoka odpadnih olj, ki bi zadovoljila potrebe Komisije po informacijah in služila kot skupna podlaga za razpravo z akterji na področju odpadnih olj. V poročilu je podrobno opisan model izračuna, ki so ga uporabili nemški organi, in ugotovljeno, da je dobra podlaga za nadaljnjo preiskavo. Med študijo bi se model prilagodil, da bi se dobili dejanski tokovi odpadnih olj.

Sporočilu so bile priložene tudi pristojnosti in naloge študije. V skladu s tem dokumentom je bilo končno poročilo dejansko predvideno za junij 2005.

Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij je Komisija predhodno ugotovila, da je Nemčija sprejela potrebne ukrepe, da bi dala prednost predelavi odpadnih olj z regeneracijo. Vendar je Komisija menila, da je treba počakati, da končno poročilo dobi čim popolnejšo sliko, preden sprejme odločitev o pritožbi 2002/4775.

Pripombe pritožnikov Dopis
pritožnika z dne 27. maja 2005

Pritožnik je v dopisu z dne 27. maja 2005 navedel naslednje pripombe:

Pritožba 2002/4775 je bila vložena 28. junija 2002. Od takrat so minila skoraj tri leta, Komisija pa ni mogla podati vsebinskega odgovora.

Zadevna študija je zamujala, saj jo je Nemčija obljubila za začetek leta 2004. Študija je bila tudi del prizadevanj Nemčije za zmago časa.

Glede na informacije, ki jih je predložila odgovorna oseba na nemškem ministrstvu za okolje, je Komisija ustavila vse postopke proti državam članicam, ki še niso prenesle Direktive. Iz istega vira je razvidno, da je v Komisiji obstajala jasna težnja po popolni odpravi Direktive.

V mnenju Komisije (3) so bila navedena številna dodatna vprašanja, ki niso bila pojasnjena.

Glede na to, da je vsaka nadaljnja zamuda povzročila znatno škodo, bi moral varuh človekovih pravic poskrbeti, da Komisija hitro izvrši sodbo Sodišča in direktivo.

Dopisa pritožnika z dne 31. maja 2005 in 9. junija 2005

V nadaljnjih dopisih z dne 31. maja in 9. junija 2005 je pritožnik ponovil svoja stališča.

ODLOČBA

1 Domnevno neizvrševanje prava Skupnosti in sodb, izdanih na podlagi prava Skupnosti

1.1 Pritožnik je nemško podjetje, dejavno na področju recikliranja odpadnih olj. Člen 3(1) Direktive 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj (kakor je bila spremenjena, v nadaljevanju "Direktiva") določa: „Kadar tehnične, gospodarske in organizacijske omejitve to omogočajo, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da dajo prednost predelavi odpadnih olj z regeneracijo.“ Po navedbah pritožnika Nemčija ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Potem ko je pritožnik vložil pritožbo pri Komisiji, je slednja začela postopek za ugotavljanje kršitev, na podlagi katerega je Sodišče leta 1999 izdalo sodbo v podporo mnenju Komisije (4). Leta 2002 je pritožnik vložil novo pritožbo pri Komisiji (pritožba zaradi kršitve 2002/4775).

1.2 Pritožnik se je 5. maja 2004 obrnil na varuha človekovih pravic (pritožba 1272/2004/GG). V tej pritožbi je pritožnik trdil, da Komisija ni uveljavila prava Skupnosti in sodb, izdanih na podlagi prava Skupnosti.

Komisija je v svojem mnenju o tej pritožbi (ki je bila varuhu človekovih pravic predložena avgusta 2004) pojasnila, da je Nemčija med preiskavami v zadevi 2002/4775 predložila informacije, ki kažejo na pravno možnost uprave, da uveljavi prednost za regeneracijo odpadnih olj, in trdijo, da kvota za regeneracijo v Nemčiji dokazuje, da je bilo prednostno načelo doseženo v praksi. Po mnenju Komisije so nemški organi na naslednjem sestanku s pristojnimi nemškimi organi septembra 2003 priznali, da so statistični podatki o neregeneriranih odpadnih oljih nezanesljivi in da se bo zato začela posebna študija. Komisija je navedla, da je treba rezultate te študije, ki so bili pričakovani do konca leta 2004, počakati, preden se sprejme odločitev glede postopka za ugotavljanje kršitev.

1.3 Glede na okoliščine, ki jih je navedla Komisija, je varuhinja človekovih pravic menila, da je pristop Komisije razumen. Varuh človekovih pravic je zato 24. novembra 2004 preiskavo zaključil z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da bi lahko pritožnik v prihodnosti vložil novo pritožbo, če bi menil, da Komisija zadeve ni obravnavala z ustrezno skrbnostjo.

1.4 Januarja 2005 je pritožnik zaprosil varuha človekovih pravic, naj obnovi svojo preiskavo, in predložil dokaze, da ustrezna študija ne bo na voljo pred sredino leta 2005. Varuhinja človekovih pravic se je odločila, da bo pritožnikov dopis evidentirala kot novo pritožbo (pritožba 146/2005/GG) in začela preiskavo.

1.5 Komisija je v svojem mnenju o novi pritožbi poudarila, da so jo julija 2004 nemški organi obvestili, da se je študija medtem začela, čeprav z zamudo. Komisija je trdila, da ne more biti odgovorna za to zamudo. Dodala je, da je Nemčija 7. oktobra 2004 predložila informacije o izvajanju Direktive in da je bilo temu sporočilu priloženo prvo vmesno poročilo o zgoraj navedeni študiji. Sporočilu so bile priložene tudi pristojnosti in naloge študije. V skladu s tem dokumentom je bilo končno poročilo dejansko predvideno za junij 2005. Komisija je navedla, da je bila na podlagi trenutno razpoložljivih informacij njena predhodna ugotovitev, da je Nemčija sprejela potrebne ukrepe, da bi dala prednost predelavi odpadnih olj z regeneracijo. Vendar je Komisija menila, da je treba počakati na končno poročilo, da bi dobili čim popolnejšo sliko, preden sprejme odločitev o pritožbi 2002/4775.

1.6 Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da je bila pritožba 2002/4775 vložena 28. junija 2002 in da so minila skoraj tri leta, ne da bi Komisija lahko podala vsebinski odgovor. Po mnenju pritožnika je zadevna študija zamujala, saj jo je Nemčija obljubila za začetek leta 2004. Po mnenju pritožnika je bila študija poleg tega del prizadevanj Nemčije za pridobitev časa. Pritožnik je dodal, da je pridobil informacije, da je Komisija ustavila vse postopke proti državam članicam, ki še niso prenesle Direktive, in da znotraj Komisije obstaja jasna težnja po popolni odpravi Direktive.

1.7 Dobra upravna praksa Komisije je, da pritožbe zaradi kršitev obravnava skrbno in v razumnem roku. Varuh človekovih pravic meni, da je treba za ugotovitev, ali je Komisija ravnala v skladu s tem, upoštevati vsa upoštevna dejstva zadeve, če so mu bila z njimi seznanjena.

1.8 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da so minila skoraj tri leta, odkar je pritožnik pri Komisiji vložil pritožbo zaradi kršitve (pritožba 2002/4775). Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se zdi, da je pritožnik v tej pritožbi trdil, da Nemčija ni ravnala v skladu s sodbo Sodišča v zadevi C-102/97, izrečeno leta 1999. Varuh opozarja, da je Komisija v svojem "Sporočilu Evropskemu parlamentu in Evropskemu varuhu človekovih pravic o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti" (COM(2002) 141 konč., UL C 244, str. 5) navedla, da je kot splošno pravilo predlagala preiskavo pritožb z namenom, da se sprejme odločitev o izdaji uradnega opomina ali zaključi primer v roku največ enega leta od datuma evidentiranja pritožbe.

1.9 Varuh nadalje ugotavlja, da je Komisija zavzela stališče, da bo pritožnikovo pritožbo zaradi kršitve mogoče obravnavati šele potem, ko bo prejela rezultate študije, ki so jo naročili nemški organi. Glede na to, (1) da je pritožnik trdil, da Nemčija ni izpolnila obveznosti iz direktive, da daje prednost predelavi odpadnih olj z regeneracijo, in (2) da so nemški organi priznali, da so statistični podatki o neregeneriranih odpadnih oljih nezanesljivi in da se bo zato začela posebna študija, varuh človekovih pravic še naprej meni, da je to stališče razumno.

1.10 Vendar je treba opozoriti, da so po mnenju Komisije nemški organi zgoraj omenjeno priznanje sprejeli na sestanku, ki je potekal septembra 2003, medtem ko se zdi, da je bila študija naročena šele sredi leta 2004. Čeprav je res, da Komisiji ni mogoče očitati te zamude, za katero so odgovorni nemški organi, Komisija ni dokazala, da si je prizadevala zagotoviti, da bi bili upoštevni podatki na voljo v najkrajšem možnem času. Glede na informacije, ki so bile na voljo varuhu človekovih pravic, je Komisija z dopisom z dne 3. februarja 2004 obvestila pritožnika, da so jo nemški organi obvestili, da manjkajoče informacije ne bodo posredovane pred pomladjo 2004. Komisija je v svojem mnenju o pritožbi 1272/2004/GG navedla, da se rezultati študije pričakujejo do konca leta 2004. Komisija je v svojem mnenju o tej pritožbi priznala, da je treba končno poročilo predložiti junija 2005, kot je trdil pritožnik. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic meni, da Komisija v obravnavani zadevi ni ravnala z zahtevano skrbnostjo. To je primer nepravilnosti.

1.11 Varuh človekovih pravic je z odločbo z dne 24. novembra 2004 preiskavo pritožbe 1272/204/GG zaključil z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti. Ta ugotovitev je temeljila na premisleku, da se zdi, da Komisija dejavno obravnava zadevo, saj je varuhu človekovih pravic sporočila, da se rezultati študije, ki jo je želela počakati, pričakujejo do konca leta 2004. Varuh opozarja, da so bile te informacije vsebovane v mnenju, ki mu ga je Komisija predložila z obvestilom z dne 6. avgusta 2004. Komisija je v svojem mnenju o tej pritožbi navedla, da so jo "julija 2004" nemški organi obvestili, da se je študija začela z zamudo. Varuh človekovih pravic zaključuje, da bi se morala Komisija v času, ko mu je avgusta 2004 posredovala svoje mnenje, zavedati dejstva, da vsebina tega mnenja ne ustreza več dejanskim dejstvom glede datuma, do katerega naj bi bila študija pripravljena. Seveda ni mogoče izključiti, da so informacije nemških organov "julija 2004" prispele tako pozno, da jih ni bilo več mogoče vključiti v mnenje Komisije, zlasti glede na dejstvo, da je bilo mnenje poslano v času počitnic. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da mu Komisija dodatka (ali popravka) kljub temu ni posredovala naknadno. Po mnenju varuha človekovih pravic bi morala institucija ali organ Skupnosti, ki je varuhu človekovih pravic nenamerno predložil netočne ali zavajajoče informacije, te informacije popraviti takoj, ko izve za svojo napako. V izogib dvomom je treba dodati, da je bil datum, do katerega je bilo treba predložiti rezultate študije, pomemben dejavnik v okviru preiskave varuha človekovih pravic.

2 Sklepna ugotovitev

Glede na navedeno varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisiji pošilja naslednji osnutek priporočila:

Osnutek priporočila

Komisija bi morala pritožnikovo pritožbo zaradi kršitve obravnavati čim hitreje in čim bolj skrbno.

Komisija in pritožnik bosta obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje do 15. septembra 2005. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje odločitve varuha človekovih pravic in opis ukrepov, sprejetih za izvedbo osnutka priporočila.

Strasbourg, 15. junija 2005

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 15).

(2) Komisija je skupaj s svojim mnenjem predložila kopijo dopisa, ki ga je 3. februarja 2004 naslovila na pritožnika. V tem dopisu je Komisija poudarila, da so nemški organi pojasnili, da manjkajoče informacije ne bodo posredovane pred pomladjo 2004.

(3) Pritožnik je na primer navedel, da je Nemčija v obdobju sedmih let subvencionirala (ali je subvencionirala) sežiganje odpadnih olj v višini 52,5 milijona EUR, medtem ko je subvencija za regeneracijo v istem obdobju znašala le 10,2 milijona EUR. Glede na to neskladje se je pritožnik spraševal, ali je Nemčija pravilno prenesla Direktivo.

(4) Zadeva C-102/97, Komisija proti Nemčiji, Recueil 1999, str. I-5051.