(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (1))

PRITOŽBA

Ozadje

Pritožnik, nemški svetovalec, se je 2. oktobra 2003 obrnil na Evropsko komisijo kot odgovor na njen razpis za zbiranje predlogov za obdobje 2003-2004 v okviru programa Leonardo da Vinci. V skladu s pravili, določenimi v razpisu za zbiranje predlogov, je bilo treba projekte predložiti do 3. oktobra 2003.

Upoštevna pravila so določena v Sklepu Sveta 1999/382/ES z dne 26. aprila 1999 o uvedbi druge faze delovnega programa poklicnega usposabljanja Skupnosti "Leonardo da Vinci" (UL L 146, str. 33). Za predloge, predložene v okviru postopka C (kot so pritožnikovi), ustrezna pravila določajo dvostopenjski izbirni postopek, in sicer (i) izbor predhodnih predlogov in (ii) izbor popolnih predlogov ter sodelovanje upravljalnega odbora (v nadaljnjem besedilu: odbor Leonardo da Vinci).

Ustrezni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, so v teh pravilih opisani, kot sledi:

"(i) V skladu s pravili, opredeljenimi v razpisu za zbiranje predlogov, morajo predlagatelji Komisiji predložiti predhodne predloge. (...)

(ii) Komisija bo ocenila vse predhodne predloge in po pridobitvi mnenja [odbora Leonardo da Vinci] opravila izbor. (...)

(iii) Samo predlagatelji uspešnih projektov bodo pozvani, da Komisiji predložijo popoln predlog. (...)

(iv) Komisija bo s pomočjo neodvisnih strokovnjakov izvedla nadnacionalno oceno prejetih predlogov in sestavila ožji seznam projektov. (...)

(v) Komisija v skladu s postopkom iz člena 7 Sklepa [Odbor Leonarda da Vincija] zaprosi za mnenje o tem ožjem seznamu.

(vi) Komisija bo pripravila končni seznam izbranih predlogov in o tem obvestila [Odbor Leonardo da Vinci]. (...)

(vii) (...)

(viii) Predhodni predlogi se izberejo v treh mesecih po koncu obdobja za predložitev predlogov, kot je določeno v razpisu za zbiranje predlogov; postopek v fazah (iii) do (vi) ne sme trajati več kot pet mesecev.“

Komisija je 22. decembra 2003 pritožnika obvestila, da njegovega projekta ni mogoče izbrati, ker ni upošteval roka za predložitev predlogov.

Pritožnik je menil, da je upošteval ta rok, saj je 2. oktobra 2003 s priporočeno pošto poslal svoj predlog.

Pritožnik je 29. decembra 2003 po telefonu stopil v stik s Komisijo. V dopisu, poslanem istega dne, je Komisijo zaprosil, naj do 5. januarja 2004 potrdi, da je bil njegov projekt predložen pravočasno, sicer se bo za pomoč obrnil na sodišča. Pritožnik je v dopisu Komisiji vložil tudi pritožbe („Dienstaufsichtsbeschwerden“) proti osebi, odgovorni za njegov projekt, in proti vodji ustrezne službe Komisije.

Pritožba 33/2004/GG

Pritožnik je istega dne posredoval kopijo svojega pisma Komisiji z dne 29. decembra 2003 varuhu človekovih pravic. V spremnem pismu je varuha človekovih pravic pozval, naj zadevo preuči. Zato je varuh človekovih pravic ta dopis evidentiral kot pritožbo (pritožba 33/2004/GG).

Glede na to, da je bil pritožnikov dopis Komisiji poslan istega dne kot dopis varuhu človekovih pravic, je bilo jasno, da Komisija še ni imela dovolj časa za obravnavo zadeve. Pritožba je bila zato 13. januarja 2004 zavrnjena na podlagi člena 2(4) statuta varuha človekovih pravic.

Pritožba 221/2004/GG

Pritožnik je 15. januarja 2004 pisal, da bi obvestil varuha človekovih pravic, da želi svojo pritožbo podaljšati. Ta dopis je bil zato evidentiran kot nova pritožba (pritožba 221/2004/GG). Pritožnik ni predložil nobenih trditev, temveč je varuhu človekovih pravic zgolj predlagal, naj zadevo preuči. Vendar se je izkazalo, da je menil, da Komisija ni ustrezno obravnavala njegove prošnje.

Po njenem mnenju se je Komisija strinjala, da je bila storjena napaka. Po mnenju Komisije je podrobnejša preučitev pisemske ovojnice, ki jo je poslal pritožnik, pokazala, da je bil na poštnem žigu z datumom 2. oktober 2003 komaj čitljiv poštni žig. Komisija je poudarila, da je za odpravo te napake izbrala pritožnikov predhodni predlog projekta za predstavitev celotnega predloga. Pritožnik je imel prvotno čas do 1. marca 2004, da predloži ta celotni predlog. Potem ko je pritožnik poudaril, da bo tako imel na voljo manj časa za predstavitev celotnega predloga kot drugi predlagatelji, se je Komisija strinjala, da bi moral imeti na voljo enako število dni za pripravo svojega celotnega predloga kot vsi drugi kandidati.

Komisija je skupaj s svojim mnenjem predložila kopijo internega obvestila z dne 28. januarja 2004, v katerem je pojasnila pristop, predlagan v tej zadevi.

Pritožnik je v svojih pripombah na to mnenje poudaril, da ni imel koristi od enake količine informacij kot drugi vložniki, saj Komisija ni posredovala nobenih informacij o tem, kako bi bilo mogoče po mnenju Komisije izboljšati projekt, določen v predhodnem predlogu, v celotnem predlogu, kar je Komisija storila v zvezi z vsemi drugimi vložniki. Pritožnik meni, da je to resna pomanjkljivost, ki jo bo upošteval v svoji končni oceni po koncu postopka prijave in pri odločitvi, ali so potrebni nadaljnji ukrepi za zaščito njegovih pravic. Pritožnik je tudi poudaril, da Komisija ni odgovorila na njegove pritožbe („Dienstaufsichtsbeschwerden“) zoper osebo, odgovorno za njegov projekt, in zoper vodjo ustrezne službe Komisije.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da se zdi, da Komisija ni odgovorila na "Dienstaufsichtsbeschwerden" zaradi nesporazuma Komisije. Glede na konstruktiven in hiter pristop slednjega k tej zadevi je varuh človekovih pravic menil, da v tej preiskavi ni treba obravnavati tega vprašanja. Vendar je bil pritožnik obveščen o možnosti vložitve nove pritožbe v zvezi s tem vprašanjem, če Komisija v nasprotju s pričakovanji te zadeve ne bi obravnavala.

Kar zadeva vsebino zadeve, je varuhinja človekovih pravic menila, da je Komisija hitro in konstruktivno ukrepala, da bi popravila nastalo napako. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je pritožnik navedel, da v nasprotju s tem, kar je navedla Komisija, ni prejel toliko informacij kot drugi prosilci. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je pritožnik tako predložil novo, dodatno trditev. Po mnenju varuha človekovih pravic te nove trditve ni bilo primerno obravnavati v njegovi preiskavi pritožbe 221/2004/GG iz vsaj dveh razlogov. Prvič, zdi se, da pritožnik tega vprašanja ni izpostavil Komisiji, preden ga je predložil varuhu človekovih pravic. Komisija tako še ni imela možnosti, da bi zadevo preučila. Drugič, pritožnik je lahko pri varuhu človekovih pravic vložil novo pritožbo, če bi to, da mu Komisija domnevno ni zagotovila informacij, negativno vplivalo na odločitev Komisije o njegovem celotnem predlogu. Varuhinja človekovih pravic je zato sklenila, da (ob upoštevanju navedenega pridržka) po ukrepih, ki jih je sprejela Komisija, ni bilo več nepravilnosti. Zato je 5. maja 2004 zadevo zaključil.

Nadaljnji razvoj

Komisija je 21. junija 2004 pritožnika obvestila, da njegov predlog ni bil izbran.

Pritožnik je tej odločitvi nasprotoval v dopisu, poslanem 26. junija 2004. V tem dopisu je kritiziral dejstvo, da so osebe, proti katerim je vložil pritožbe („Dienstaufsichtsbeschwerden“), v nasprotju z njegovimi večkratnimi zahtevami sodelovale pri presoji njegovega predloga. Pritožnik je nadalje trdil, da je bila zavrnitev njegovega predloga samovoljna, saj se zdi, da osebe, ki so ta predlog ocenile, nimajo potrebnega strokovnega znanja. Zahteval je tudi dostop do spisa Komisije in poudaril, da bo zahteval odškodnino zaradi zavrnitve njegovega predloga, potem ko je imel dostop do tega spisa.

Pritožnik je nadalje trdil, da mu ne bi bilo treba predložiti popolnega predloga z visokimi stroški, če bi bil njegov predhodni predlog ustrezno obravnavan. Poudaril je tudi, da bi, če bi bil njegov predhodni predlog pozitivno ocenjen, prejel (tako kot vsi drugi vlagatelji) rezultate te prve ocene, ki bi mu omogočili, da bi v svojem predlogu, na katerega je bil zdaj prvič opozorjen, upošteval dodatne težave. Pritožnik je opozoril, da je škodo, ki jo je povzročil ta vidik obravnave njegove zadeve s strani Komisije, že mogoče natančno izraziti. Zato je zahteval 2275 EUR za stroške, povezane z njegovimi prizadevanji, da bi Komisija upoštevala njegov predhodni predlog (30 ur delovnega časa po stopnji 75 EUR na uro plus pavšalni znesek 25 EUR za stroške pošiljanja faksov in opravljanja telefonskih klicev), in 8552,60 EUR zaradi (kot se je izkazalo) neuspešnega prizadevanja za pripravo predloga (20 delovnih dni po stopnji 409 EUR na dan plus pavšalni znesek 7 % za stroške). Skupni znesek je tako znašal 11 027,60 EUR.

Pritožnik je v dopisu z dne 26. junija 2004 tudi poudaril, da je že večkrat zaprosil za dostop do spisa Komisije, in Komisijo pozval, naj v treh dneh določi primeren datum za pregled tega spisa v prostorih Komisije v Bruslju.

Pritožnik je 14. julija 2004 pisal Komisiji, da bi jo opozoril, da njegova zahteva za dostop še ni bila obravnavana. Pritožnik je zato to zahtevo izrecno podaljšal. Komisijo je tudi obvestil, da želi vložiti pritožbe („Dienstaufsichtsbeschwerden“) zoper osebo, odgovorno za njegovo zahtevo za dostop do dokumentov, in zoper direktorja, pristojnega za ustrezno enoto Komisije.

Komisija je 19. julija 2004 odgovorila na dopis pritožnika z dne 26. junija 2004. V tem odgovoru je Komisija poudarila, da so celoten pritožnikov predlog ocenili trije neodvisni zunanji strokovnjaki. Po mnenju Komisije je bil torej postopek objektiven in pregleden ter je upošteval načelo, da je treba vse prosilce obravnavati enako. Komisija je navedla, da težava, ki se je pojavila v zvezi s preučitvijo pritožnikovega predhodnega predloga, ni vplivala na ta sklep. Poudarila je, da je ponovno preučila svojo odločitev, da vlogo pritožnika razglasi za nedopustno. Komisija je tudi ugotovila, da je, da bi se izognila diskriminaciji v primerjavi z drugimi prosilci, pritožnika pozvala, naj se obrne na njene službe, da bi razpravljali o nadaljnjih vprašanjih v zvezi z njegovo vlogo. Komisija je poudarila, da pritožnik te možnosti ni uporabil. Ugotovila je tudi, da je pritožniku dala na voljo dodaten čas za pripravo njegovega predloga. Kar zadeva dostop do dokumentov, je Komisija prošnjo razlagala kot prošnjo za dostop do ocen pritožnikovega predloga, ki so jih pripravili zgoraj navedeni strokovnjaki. Ta zahteva je bila zavrnjena na podlagi člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001. Kar zadeva "Dienstaufsichtsbeschwerden", je Komisija pojasnila, da ni seznanjena z nobeno pravno podlago za take pritožbe v pravu Skupnosti. Zato je pritožnika pozvala, naj predloži natančnejše navedbe glede podlage za take pritožbe.

Pritožnik je 30. julija 2004 po telefaksu vložil potrdilno prošnjo za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo 1049/2001, ki jo je poslal generalnemu sekretarju Komisije.

Ta očitek

Prav tako 30. julija 2004 je pritožnik vložil novo pritožbo pri varuhu človekovih pravic, ki je bila evidentirana pod referenčno številko 2437/2004/GG.

Pritožnik v pritožbi ni navedel nobenih natančnih trditev. Vendar se je zdelo, da je pritožnik želel trditi, da je bil diskriminiran v primerjavi z drugimi prosilci. Jasno je bilo tudi, da je menil, da bi morala Komisija plačati odškodnino, ki jo je zahteval v dopisu z dne 26. junija 2004, in da bi morala odgovoriti na "Dienstaufsichtsbeschwerden".

V zvezi s trditvijo Komisije, da ga je povabila k razpravi o vseh pomembnih vprašanjih, preden je ta predložila svoj predlog, vendar te možnosti ni izkoristila, je pritožnik navedel, da takrat ni imel nobenih vprašanj glede vsebine njegove vloge, saj od Komisije ni prejel nobene predhodne ocene. Pritožnik je nadalje poudaril, da je ustaljena (in razumna) praksa Komisije, da med tekočim postopkom ne sodeluje v takih "razpravah z namenom optimizacije vlog". Zato je varuhu človekovih pravic predlagal, naj preuči, ali je Komisija v obravnavani zadevi dejansko sodelovala v takih razpravah.

V teh okoliščinah je varuh človekovih pravic pritožnika razumel kot (1) trditev, da je bil diskriminiran v primerjavi z drugimi prosilci, (2) trditev, da bi morala Komisija plačati odškodnino, navedeno v njegovem dopisu z dne 26. junija 2004, in (3) trditev, da bi morala Komisija odgovoriti "Dienstaufsichtsbeschwerden". Komisija je bila zato pozvana, naj predloži mnenje o tej trditvi in teh trditvah. Pritožnik je bil o tem ustrezno obveščen.

Varuhinja človekovih pravic je pritožnika in Komisijo obvestila, da pritožba očitno ne zajema vprašanja dostopa do dokumentov v spisu.

Faks pritožnika z dne 31. avgusta 2004

V telefaksu z dne 31. avgusta 2004 je pritožnik obvestil varuha človekovih pravic, da se želi pritožiti tudi zaradi zavrnitve Komisije, da mu odobri dostop do dokumentov. Dne 13. septembra 2004 je varuh človekovih pravic posredoval kopijo tega faksa Komisiji in jo zaprosil za mnenje tudi o dodatni trditvi.

Faks pritožnika z dne 12. septembra 2004

Pritožnik je 12. septembra 2004 obvestil varuha človekovih pravic, da je prejel pismo z dne 2. septembra 2004, v katerem je Komisija ugotovila, da je treba rok za odgovor na potrdilno prošnjo pritožnika z dne 30. julija 2004 (ki je bila po navedbah Komisije evidentirana 12. avgusta 2004) podaljšati za nadaljnjih 15 delovnih dni (do 23. septembra 2004), ker je bilo več uradnikov, katerih strokovno znanje je bilo potrebno za obravnavo prošnje, na dopustu. Pritožnik je menil, da odločitev, ki jo je sprejela Komisija, ni bila pravilna, saj Komisiji ne bi smelo biti dovoljeno, da podaljša čas za obravnavo zahtevkov z odložitvijo registracije zahtevkov in da bi se lahko razlog, ki ga je navedla Komisija, uporabil za izogibanje kakršnemu koli roku. Izrazil je tudi dvome o tem, ali je bil dopis Komisije (za katerega je trdil, da ga je prejel 11. septembra 2004) dejansko poslan 2. septembra 2004. Varuh človekovih pravic je 4. oktobra 2004 Komisiji posredoval kopijo pritožnikovega telefaksa.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju navedla kronologijo dogodkov. V skladu s tem opisom je izbirni odbor Komisije na sestanku 16. oktobra 2003 predlog pritožnika razglasil za nedopusten, dopis, s katerim je bil pritožnik o tem obveščen, pa je bil poslan 22. decembra 2003. V skladu s tem časovnim razporedom je Komisija 6. avgusta 2004 prejela pritožnikov telefaks z dne 30. julija 2004.

Poleg tega je Komisija predložila naslednje pripombe:

Izbor predlogov v okviru programa Leonardo da Vinci je obsegal dva koraka. Tožeča stranka je najprej predložila predhodni predlog, ki ga je Komisija nato ocenila s pomočjo neodvisnih zunanjih strokovnjakov. Na podlagi rezultatov te ocene so bili vložniki z najboljšimi predhodnimi predlogi pozvani, naj predložijo popoln predlog.

Predhodni predlog pritožnika je bil prvotno zavrnjen, ker se je zdelo, da je bil predložen po ustreznem roku. Ta odločba je bila razveljavljena, potem ko ji je pritožnik nasprotoval v svojem dopisu z dne 29. decembra 2003. Ker pa je bila ta pritožba prejeta po tem, ko je bilo ocenjevanje že zaključeno, predhodni predlog pritožnika v nasprotju z drugimi predhodnimi predlogi ni bil ocenjen s strani zunanjih strokovnjakov. Da pritožnik ne bi bil prikrajšan zaradi prvotne odločitve Komisije, je bil kljub temu pozvan, naj predstavi popoln predlog in se obrne na službe Komisije v zvezi z vsemi vprašanji, ki bi jih lahko imel glede svojega predloga. Da bi se izognili diskriminaciji v primerjavi z drugimi prosilci, je imel pritožnik na voljo več časa za predložitev svojega popolnega predloga.

Ugotovljeno je bilo, da je med mnenjem izbirnega odbora in dopisom Komisije, s katerim je bil pritožnik obveščen o nedopustnosti njegove prijave, preteklo nekaj časa. Ta zamuda je bila posledica dejstva, da je bila odločitev Komisije o predhodnih predlogih v okviru "postopka C" sprejeta po pridobitvi mnenja odbora Leonardo da Vinci in po izteku obdobja, predvidenega za uveljavljanje pravice Evropskega parlamenta do nadzora.

Zato je Komisija uvedla izredni postopek, da bi pritožniku omogočila predložitev popolnega predloga. Komisija se je strinjala, da so jo pri preučevanju dopustnosti vloge zmotili nečitljivi poštni žigi (na pritožnikovi vlogi), in se je pritožniku za to opravičila. Vendar je ugotovilo, da je bila ta napaka odpravljena s tem, da je izjemoma sprejelo, da lahko pritožnik predloži popoln predlog, s tem, da ga je pozvalo, naj se obrne na njegove službe v zvezi z vsemi vprašanji, ki se nanašajo na predhodni predlog, in s tem, da mu je odobrilo poseben rok za predložitev popolnega predloga.

Pritožnik ni utrpel nobene škode, ker je bila njegova vloga prvotno razglašena za nedopustno. Treba je opozoriti, da je bilo med predložitvijo predhodnega predloga in predložitvijo celotnega predloga izmenjanih več sporočil med službami Komisije in pritožnikom. Vendar se je izkazalo, da pritožnik ni vložil nobene zahteve glede morebitnih pripomb zunanjih strokovnjakov v zvezi z njegovim predhodnim predlogom ali možnosti za izboljšanje njegovega predloga v tem obdobju.

Prav tako ni bilo neposredne povezave med priporočili zunanjih strokovnjakov za izboljšanje predhodnih predlogov in izbiro predlogov, saj je stopnja uspešnosti med fazo predhodnih predlogov in fazo predlogov znašala približno 50 %.

Prav tako je treba opozoriti, da v pravu Skupnosti ni bilo "pravice" do subvencije. Komisija torej osebam, ki so zaprosile za subvencijo, ni izplačala nadomestila za čas, ki so ga porabile za pripravo svojih predlogov.

Komisija se zato ni strinjala s pritožnikovim stališčem, da je upravičen do nadomestila.

Potem ko je Komisija prejela pismo pritožnika z dne 29. decembra 2003, je ponovno ocenila primer. Komisija je ustrezno spremenila svoje stališče in ugotovila, da ni mogoče grajati pristojnega uradnika ali izbirne komisije, ki je storila napako v "dobri veri". Komisija je svoje stališče izrazila v dopisu z dne 19. julija 2004, v katerem je pojasnila, da ni seznanjena z nobeno pravno podlago za "Dienstaufsichtsbeschwerden" v pravu Skupnosti, in pozvala pritožnika, naj predloži natančnejše navedbe glede podlage za take pritožbe. Pritožnik se na to povabilo ni odzval.

Kar zadeva vprašanje vpogleda v spis, je bila potrdilna prošnja z dne 30. julija 2004 evidentirana 12. avgusta 2004. Rok 15 delovnih dni za odgovor se je torej iztekel 2. septembra 2004. Komisija je istega dne pritožniku poslala dopis, v katerem ga je obvestila, da je bilo zadevno obdobje podaljšano. Razlog, na katerega se je sklicevala Komisija, je bil popolnoma legitimen. Po ponovni preučitvi zahtevka se je Komisija odločila, da pritožniku posreduje obrazce za ocenjevanje zunanjih strokovnjakov, ne da bi razkrila identiteto teh strokovnjakov. Končni odgovor je bil pritožniku poslan 24. septembra 2004.

Pripombe pritožnikov

Pritožnik je v svojih pripombah navedel naslednje:

Komisija je priznala, da je bila za nepravilno obravnavo njegove prošnje iz oktobra 2003 v celoti odgovorna sama. Vendar ni utemeljila svoje trditve, da je do tega prišlo zaradi nečitljivih poštnih žigov na ovojnici s to vlogo, na primer s predložitvijo kopije zadevnega dokumenta. Dostop do dokumenta še ni bil odobren. Na podlagi razpoložljivih dokazov torej ni bilo dokazano, da je okoliščina, ki jo zatrjuje Komisija, povzročila nepravilno obravnavo tožbe.

Že pred predložitvijo predhodnega predloga je Komisijo opozoril na dejstvo, da bi določitev 3. oktobra 2003 kot roka povzročila drugačno obravnavo nemških prosilcev, saj nemški poštni uradi na ta dan, ki je državni praznik, niso bili odprti. Vendar je Komisija zavrnila njegovo zahtevo za spremembo roka.

Zahteva za vpogled v celoten spis je bila zato ohranjena.

Če bi Komisija dejansko dvomila o tem, ali je bila njena prošnja poslana pravočasno, bi morala od nje zahtevati, naj v 48 urah predloži dokaze o tem, da je bil dopis poslan pravočasno. Vendar Komisija tega ni storila.

Če ocena zunanjih strokovnjakov dejansko ne bi bila mogoča, ko bi se izkazalo, da je predhodni predlog dopusten, bi ga morala Komisija na lastno pobudo in ne da bi bila za to potrebna zahteva, obvestiti o svoji oceni predhodnega predloga in o svojih predlogih za njegovo izboljšanje.

Ker takega sporočila Komisije ni bilo, je domneval, da Komisija ni imela bistvenih vsebinskih ali oblikovnih ugovorov in da Komisija ni menila, da je treba predhodni predlog bistveno optimizirati. Na podlagi teh pričakovanj je pripravil celoten predlog.

Nadaljnje poizvedbe

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave.

Zahteva varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah

Varuh človekovih pravic je zato 17. januarja 2005 zaprosil Komisijo (1), da poda pripombe na pritožnikovo trditev, da Komisija ni obravnavala celotnega obsega njegove zahteve za dostop do spisa Komisije, (2) da predloži kopijo ovojnice s pritožnikovim predhodnim predlogom, ki je bil Komisiji poslan oktobra 2003, in (3) da zagotovi podrobnejše informacije (a) o pravnih določbah, ki so jo zavezovale, da se posvetuje z odborom Leonardo da Vinci in po možnosti z Evropskim parlamentom tudi v primeru vlog, ki so bile razglašene za nedopustne, ker so bile vložene prepozno, in (b) o tem, kdaj je odbor Leonardo da Vinci podal svoje mnenje in o izteku roka, predvidenega za pravico Evropskega parlamenta do nadzora.

Odgovor Komisije

Komisija je v odgovoru z dne 14. marca 2005 navedla naslednje pripombe:

Pritožnik je v dopisu z dne 26. junija 2004 zaprosil za vpogled v spis Komisije, ker je izpodbijal objektivnost ocene svojega predloga s tem, da je dvomil o kakovosti ali obstoju ocen zunanjih strokovnjakov. Komisija je to zahtevo obravnavala v dopisu z dne 24. septembra 2004. Skupaj s tem dopisom je pritožniku posredovala anonimizirane ocenjevalne liste zunanjih strokovnjakov v zvezi z njegovim predlogom. Pritožnik ni navedel posebnega dokumenta, ki bi mu ga Komisija morala posredovati. Službe Komisije zato niso mogle videti, kaj je pritožnik mislil, ko je navedel, da mu Komisija ni odobrila popolnega dostopa do spisa.

Komisija se je morala o osnutku seznama izbranih predhodnih predlogov posvetovati z odborom Leonardo da Vinci. Odbor je 17. novembra 2003 podal pozitivno mnenje. Osnutek sklepa je bil Parlamentu predložen 17. novembra 2003, rok za uveljavljanje nadzornih pravic Parlamenta pa se je iztekel 16. decembra 2003.

Kopijo ovojnice s pritožnikovim predhodnim predlogom, ki je bil poslan Komisiji oktobra 2003, je Komisija predložila skupaj s svojim dopisom z dne 14. marca 2005.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi in podal naslednje pripombe:

Ker je zaprosil za dostop do celotnega spisa Komisije, mu ni bilo treba določiti posebnih dokumentov.

Eden od poštnih žigov na pisemski ovojnici z njegovim predhodnim predlogom je bil datiran 2. oktobra 2003 in je bil čitljiv. Zato naj ne bi bilo razumljivo, zakaj je Komisija tožbo zavrgla kot nedopustno. Glede na to, da je bilo treba zahtevke vložiti s priporočenim pismom, bi bilo mogoče določiti pravilen datum. Komisija bi morala ob uporabi lastnih postopkovnih pravil od njega zahtevati, naj v 48 urah po seznanitvi z upoštevnimi okoliščinami dokaže, da je bil dopis poslan pravočasno.

Komisija naj bi napačno ustvarila vtis, da je ne bi mogla obvestiti o tem, da je bila njena prošnja zavržena kot nedopustna zaradi njene obveznosti posvetovanja z odborom in Evropskim parlamentom.

ODLOČBA

1 Upoštevna dejstva

1.1 Pritožnik, nemški svetovalec, se je 2. oktobra 2003 obrnil na Evropsko komisijo kot odgovor na njen razpis za zbiranje predlogov za obdobje 2003-2004 v okviru programa Leonardo da Vinci.

Upoštevna pravila so določena v Sklepu Sveta 1999/382/ES z dne 26. aprila 1999 o uvedbi druge faze delovnega programa poklicnega usposabljanja Skupnosti "Leonardo da Vinci" (UL L 146, str. 33). Za predloge, predložene v okviru postopka C (kot so pritožnikovi), ustrezna pravila določajo dvostopenjski izbirni postopek, in sicer (i) izbor predhodnih predlogov in (ii) izbor popolnih predlogov ter sodelovanje upravljalnega odbora (odbor Leonardo da Vinci). Komisija najprej oceni vse predhodne predloge, ki jih prejme, in po pridobitvi mnenja odbora Leonardo da Vinci opravi izbor. Zdi se, da Komisija uporablja zunanje strokovnjake že v fazi izbire predhodnih predlogov in da se vsa priporočila za izboljšanje predlogov teh strokovnjakov posredujejo vložnikom.

K oddaji predlogov so povabljeni samo kandidati, katerih predhodni predlogi so bili izbrani. Komisija nato s pomočjo zunanjih strokovnjakov oceni prejete predloge in sestavi ožji seznam projektov. Komisija je po pridobitvi mnenja odbora Leonardo da Vinci sestavila seznam uspešnih projektov, ki so bili izbrani.

Evropski parlament ima pravico do nadzora nad tem postopkom.

Zdi se, da je treba izbor predhodnih predlogov izvesti v treh mesecih po koncu obdobja za predložitev predhodnih predlogov, določenega v razpisu za zbiranje predlogov, medtem ko preostali del postopka ne bi smel trajati več kot pet mesecev.

1.2 V skladu s pravili, določenimi v razpisu za zbiranje predlogov v tej zadevi, je bilo treba predhodne predloge predložiti do 3. oktobra 2003. Na sestanku 16. oktobra 2003 je izbirni odbor Komisije razglasil pritožnikov predhodni predlog za nedopusten, ker je bil predložen prepozno. Pritožnik je bil o tem obveščen z dopisom z dne 22. decembra 2003, potem ko je Komisija izbrala predhodne predloge, po zaslišanju odbora Leonardo da Vinci v zvezi s tem izborom in po izteku obdobja, v katerem je lahko posredoval Evropski parlament.

1.3 Ker je pritožnik upošteval ta rok, saj je 2. oktobra 2003 s priporočeno pošto poslal svoj predlog, se je 29. decembra 2003 obrnil tako na Komisijo kot na varuha človekovih pravic. Ker Komisija še ni imela dovolj časa za obravnavo zadeve, je varuh človekovih pravic 13. januarja 2004 to prvo pritožbo (pritožbo 33/2004/GG) zavrgel kot nedopustno.

1.4 Pritožnik je 15. januarja 2004 vložil novo pritožbo pri varuhu človekovih pravic (pritožba 221/2004/GG), varuh človekovih pravic pa je začel preiskavo. Komisija se je v svojem mnenju strinjala, da je bila storjena napaka in da je bil pritožnikov predhodni predlog dejansko predložen pravočasno. Komisija je ugotovila, da je za odpravo te napake izbrala pritožnikov predhodni predlog projekta za predstavitev celotnega predloga. Pritožnik je imel prvotno čas do 1. marca 2004, da predloži ta celotni predlog. Potem ko je pritožnik poudaril, da bo tako imel na voljo manj časa za predstavitev celotnega predloga kot drugi kandidati, je Komisija sprejela, da bi moral imeti na voljo enako število dni za pripravo tega celotnega predloga kot vsi drugi kandidati.

Pritožnik je v svojih pripombah na to mnenje poudaril, da ni imel koristi od enake količine informacij kot drugi vložniki, saj Komisija ni posredovala nobenih informacij o tem, kako bi bilo mogoče po mnenju Komisije izboljšati projekt, določen v predhodnem predlogu, v celotnem predlogu, kar je Komisija storila v zvezi z vsemi drugimi vložniki. Pritožnik meni, da je to resna pomanjkljivost, ki jo bo upošteval v svoji končni oceni po koncu postopka prijave in pri odločitvi, ali so potrebni nadaljnji ukrepi za zaščito njegovih pravic. Pritožnik je tudi poudaril, da Komisija ni odgovorila na njegove pritožbe („Dienstaufsichtsbeschwerden“) zoper osebo, odgovorno za njegov projekt, in zoper vodjo ustrezne službe Komisije.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da se zdi, da Komisija ni odgovorila na "Dienstaufsichtsbeschwerden" zaradi nesporazuma Komisije. Glede na konstruktiven in hiter pristop slednjega k tej zadevi je varuh človekovih pravic menil, da v tej preiskavi ni treba obravnavati tega vprašanja. Vendar je bil pritožnik obveščen o možnosti vložitve nove pritožbe v zvezi s tem vprašanjem, če Komisija v nasprotju s pričakovanji te zadeve ne bi obravnavala.

Kar zadeva vsebino zadeve, je varuhinja človekovih pravic menila, da je Komisija hitro in konstruktivno ukrepala, da bi popravila nastalo napako. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je pritožnik navedel, da v nasprotju s tem, kar je navedla Komisija, ni prejel toliko informacij kot drugi prosilci. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je pritožnik tako predložil novo, dodatno trditev. Po mnenju varuha človekovih pravic te nove trditve ni bilo primerno obravnavati v njegovi preiskavi pritožbe 221/2004/GG iz vsaj dveh razlogov. Prvič, zdi se, da pritožnik tega vprašanja ni izpostavil Komisiji, preden ga je predložil varuhu človekovih pravic. Komisija tako še ni imela možnosti, da bi zadevo preučila. Drugič, pritožnik je lahko pri varuhu človekovih pravic vložil novo pritožbo, če bi to, da mu Komisija domnevno ni zagotovila informacij, negativno vplivalo na odločitev Komisije o njegovem celotnem predlogu. Varuhinja človekovih pravic je zato sklenila, da (ob upoštevanju navedenega pridržka) po ukrepih, ki jih je sprejela Komisija, ni bilo več nepravilnosti. Zato je 5. maja 2004 zadevo zaključil.

1.5 Komisija je 21. junija 2004 pritožnika obvestila, da njegov predlog ni bil izbran.

1.6 V dopisu z dne 26. junija 2004 je pritožnik nasprotoval tej odločbi in zahteval dostop do spisa Komisije. Pritožnik je nadalje navedel, da meni, da bi mu morala Komisija plačati odškodnino v višini 11 027,60 EUR.

Komisija je v odgovoru z dne 19. julija 2004 menila, da je v obravnavani zadevi ravnala pravilno. Kar zadeva dostop do dokumentov, je Komisija pritožnikovo zahtevo razlagala kot zahtevo za dostop do ocen pritožnikovega predloga, ki so jih pripravili strokovnjaki. Ta zahteva je bila zavrnjena na podlagi člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001.

Pritožnik je 30. julija 2004 vložil potrdilno prošnjo za dostop na podlagi Uredbe 1049/2001.

1.7 Prav tako 30. julija 2004 je pritožnik vložil novo pritožbo pri varuhu človekovih pravic, ki je bila evidentirana pod referenčno številko 2437/2004/GG. Pritožnik je 31. avgusta in 12. septembra 2004 predložil dodatne informacije in razširil obseg te pritožbe. Na podlagi teh dopisov je varuh človekovih pravic opredelil naslednje obtožbe in trditve: pritožnik (1) je trdil, da je bil diskriminiran v primerjavi z drugimi prosilci, (2) trdil, da mu Komisija ni odobrila dostopa do njegovega spisa v skladu z Uredbo 1049/2001, (3) trdil, da bi morala Komisija plačati odškodnino, zahtevano v njegovem dopisu z dne 26. junija 2004, in (4) trdil, da bi morala Komisija odgovoriti na "Dienstaufsichtsbeschwerden".

2 Obseg te preiskave

2.1 Pritožnik je v dopisu Komisiji z dne 26. junija 2004, na katerem temelji ta pritožba, pojasnil, da znesek 11.027,60 EUR, za katerega je trdil, da mu pripada, izhaja iz tega, kar je po njegovem mnenju nepravilno ravnanje Komisije z njegovim predhodnim predlogom. Pritožnik je navedel, da si pridržuje pravico zahtevati odškodnino za način, na katerega je bil njegov predlog ocenjen.

2.2 Ker pritožnik v zvezi s tem ni predložil nobenih dodatnih informacij ali natančnih številk, varuh človekovih pravic meni, da pritožnikova morebitna odškodninska tožba, ki izhaja iz ocene Komisije o njegovem celotnem predlogu, ni zajeta v njegovi pritožbi. Ta preiskava bo zato obravnavala le pritožnikov odškodninski zahtevek, ki izhaja iz tega, kako je Komisija obravnavala njegov predhodni predlog, vključno s pozivom k predložitvi popolnega predloga.

2.3 Pritožnik je v dopisu z dne 26. junija 2004 navedel tudi, da so bile osebe, proti katerim je vložil pritožbe ("Dienstaufsichtsbeschwerden"), v nasprotju z njegovimi večkratnimi zahtevami vključene v presojo njegovega predloga.

2.4 Varuh človekovih pravic je menil, da ta trditev ni bila del pritožbe, ki mu jo je pritožnik predložil v tej zadevi. Zato Komisije ni zaprosil za mnenje o tem vprašanju. Pritožnik, ki je bil obveščen o obtožbah in trditvah, o katerih je varuh človekovih pravic zaprosil Komisijo za mnenje, temu pristopu ni nasprotoval. V teh okoliščinah ta preiskava ne bo obravnavala tega vprašanja.

2.5 Pritožnik je v svoji pritožbi predlagal, naj varuh človekovih pravic preuči, ali je Komisija med postopkom sodelovala v razpravah z drugimi prosilci, da bi jim omogočila optimizacijo njihovih prosilcev. Zdi se, da se pripomba pritožnika nanaša na fazo po predložitvi popolnih predlogov. Varuh človekovih pravic glede na svoje sklepe o pritožnikovih glavnih trditvah in trditvah (glej spodaj) meni, da tega vprašanja v tej preiskavi ni treba obravnavati.

2.6 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije v tej zadevi navedel, da je Komisijo opozoril na dejstvo, da bi določitev 3. oktobra 2003 kot roka povzročila drugačno obravnavo nemških prosilcev, glede na to, da nemški poštni uradi na ta dan, ki je bil državni praznik v Nemčiji, niso bili odprti. Pritožnik je poudaril, da je Komisija zavrnila njegovo zahtevo za spremembo roka.

2.7 Varuh človekovih pravic meni, da se zdi, da je bila pritožnikova zgoraj navedena pripomba namenjena njegovi informaciji in da ne gre za dodatno trditev. Ta vidik zadeve torej ne bo zajet v tej preiskavi. Varuhinja človekovih pravic meni, da je koristno dodati, da zgolj dejstvo, da je konec roka za vložitev vlog državni praznik v eni od držav članic, ne kaže na nepravilnost, če imajo prosilci iz vseh držav članic na voljo dovolj časa za pripravo in vložitev vlog.

3 Domnevna diskriminacija

3.1 Pritožnik je trdil, da je bil diskriminiran v primerjavi z drugimi prosilci. Ta trditev je temeljila na dejstvu, da Komisija ni preučila njegovega predhodnega predloga, preden je bil pozvan, naj predloži popoln predlog. Pritožnik je trdil, da mu ne bi bilo treba predložiti popolnega predloga z visokimi stroški, če bi bil njegov predhodni predlog ustrezno obravnavan. Poleg tega je poudaril, da bi, če bi bil njegov predhodni predlog pozitivno ocenjen, prejel (tako kot vsi drugi vlagatelji) rezultate te prve ocene, ki bi mu omogočili, da bi v svojem predlogu, s katerim je bil zdaj prvič seznanjen, upošteval dodatne vidike.

3.2 Komisija je v svojem mnenju poudarila, da je bil pritožnikov predhodni predlog sprva zavrnjen, ker se je zdelo, da je bil predložen po ustreznem roku. Ta odločba je bila razveljavljena, potem ko ji je pritožnik nasprotoval v svojem dopisu z dne 29. decembra 2003. Ker pa je bila ta pritožba prejeta po tem, ko je bilo ocenjevanje že zaključeno, predhodni predlog pritožnika v nasprotju z drugimi predhodnimi predlogi ni bil ocenjen s strani zunanjih strokovnjakov. V izogib temu, da bi pritožnik utrpel kakršno koli škodo zaradi prvotne odločitve Komisije, je bil kljub temu pozvan, naj predstavi popoln predlog in stopi v stik s službami Komisije v zvezi z vsemi vprašanji, ki bi jih lahko imel glede svojega predloga. Da bi se izognili diskriminaciji v primerjavi z drugimi prosilci, je imel pritožnik na voljo več časa za predložitev svojega popolnega predloga.

Komisija je navedla, da pritožnik ni predložil nobenih zahtev glede morebitnih pripomb zunanjih strokovnjakov v zvezi z njegovim predhodnim predlogom ali možnosti za izboljšanje njegovega predloga v tem obdobju. Po mnenju Komisije tudi ni bilo neposredne povezave med priporočili zunanjih strokovnjakov za izboljšanje predlogov in izbiro predlogov, saj je stopnja uspešnosti med fazo predhodnih predlogov in fazo predlogov znašala približno 50 %.

3.3 Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da če ocena zunanjih strokovnjakov dejansko ne bi bila mogoča, ko bi se izkazalo, da je bil predhodni predlog dopusten, bi ga morala Komisija na lastno pobudo in brez zahteve v zvezi s tem obvestiti o svoji oceni predhodnega predloga in o svojih predlogih za njegovo izboljšanje.

3.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija strinjala, da je storila napako, ko je menila, da je bil pritožnikov predhodni predlog predložen prepozno, in da se je za to napako opravičila. Ugotavlja tudi, da je Komisija hitro in konstruktivno ukrepala, ko je bila opozorjena na napako. Da bi Komisija popravila negativne učinke te napake, je pritožniku ponudila možnost, da predloži popoln predlog, ki ga je bilo treba predložiti do 1. marca 2004, to je do datuma, določenega za predložitev popolnih predlogov tistih tožečih strank, katerih predhodni predlogi so bili izbrani. Varuh nadalje ugotavlja, da je Komisija, ko je pritožnik poudaril, da bi tako imel manj časa za predložitev popolnega predloga kot drugi predlagatelji, sprejela, da bi mu bilo treba dati enak čas in da bi moral biti njegov popoln predlog predložen do 19. marca 2004.

3.5 Po mnenju varuha človekovih pravic je kljub temu jasno, da ta način ravnanja ni zagotovil, da bi bil pritožnik obravnavan kot vsi drugi predlagatelji, katerih predhodni predlogi so bili izbrani. Med to preiskavo je Komisija potrdila, da je predhodne predloge preučila s pomočjo zunanjih strokovnjakov. Poleg tega se zdi, da je Komisija pripombe teh strokovnjakov, vključno s predlogi za izboljšanje predhodnih predlogov, posredovala vložnikom (2). Ti vložniki so tako imeli možnost, da pri odločanju o tem, ali in kako Komisiji predložiti popoln predlog, izkoristijo strokovno svetovanje. Ni sporno, da pritožnik ni prejel takega nasveta. V teh okoliščinah Komisija pritožnika ni obravnavala enako kot druge vložnike, katerih predhodni predlogi so bili izbrani.

3.6 Vendar varuh človekovih pravic meni, da je treba upoštevati okoliščine obravnavane zadeve, da bi ugotovili, ali je to različno obravnavanje mogoče upravičiti. Zdi se, da zadevna pravila določajo, da je treba predhodne predloge oceniti v določenem časovnem obdobju. To obdobje je poteklo, ko je Komisija izvedela za napako, ki se je zgodila, in je pojasnila, da zato zunanji strokovnjaki niso ocenili predhodnega predloga pritožnika. Varuh nadalje ugotavlja, da je Komisija skupaj s svojim mnenjem o pritožbi 221/2004/GG predložila kopijo internega obvestila z dne 28. januarja 2004, v katerem je Komisija pojasnila pristop, predlagan v tem primeru. V skladu s tem obvestilom je bilo na tej stopnji "bistveno nemogoče" izvesti oceno pritožnikovega predhodnega predloga glede na čas, ki je bil potreben za sklenitev pogodbe z zunanjimi strokovnjaki, in dejstvo, da bi morala Komisija celoten predlog prejeti pred koncem "celovitega ocenjevanja predlogov", ki naj bi potekalo, še vedno v skladu z obvestilom, med 1. in 26. marcem 2004. V skladu s tem obvestilom je bilo zato odločeno, da se predhodni predlog razglasi za izbranega za predstavitev celotnega predloga in da se „sprejmejo ustrezni ukrepi v zvezi s [pritožnikom], da se zagotovi enaka obravnava“.

3.7 Po mnenju varuha človekovih pravic ni nesporno, ali je bilo v tem primeru dejansko nemogoče, da bi zunanji strokovnjaki ocenili pritožnikov predhodni predlog. Opozoriti je treba, da se zdi, da ustrezna pravila ne določajo zavezujočih rokov za oceno druge faze postopka, tj. oceno celotnih predlogov. Ker pa ni dodatnih informacij v zvezi s temi vprašanji in glede na njegove poznejše sklepe, varuh človekovih pravic meni, da je najbolje izhajati iz predpostavke, da je bilo dejansko "materialno nemogoče", da bi se Komisija obrnila na zunanje strokovnjake, da bi ocenila pritožnikov predhodni predlog.

3.8 Na tej podlagi varuh človekovih pravic meni, da je bila rešitev, opisana v obvestilu Komisije z dne 28. januarja 2004, v danih okoliščinah dejansko razumna, pod pogojem, da je Komisija sprejela "ustrezne ukrepe (...) za zagotovitev enake obravnave". Vendar po mnenju varuha človekovih pravic Komisija ni storila vsega, kar je bilo potrebno in primerno v danih okoliščinah, da bi zagotovila enako obravnavo pritožnika kot drugih pritožnikov. To vsekakor velja za čas, ki je bil dodeljen tožečim strankam. Treba je opozoriti, da je imel pritožnik prvotno čas do 1. marca 2004, da predloži svoj celotni predlog. Šele potem, ko je pritožnik temu ugovarjal, mu je bilo dodeljeno enako število dni kot drugim tožečim strankam. Čeprav je Komisija to pomanjkljivost hitro odpravila in je zato za obravnavano zadevo nepomembna, pristop Komisije vzbuja dvome o tem, ali se je v celoti zavedala, kaj je potrebno za zagotovitev enakega obravnavanja vseh tožečih strank. Kar je še pomembneje, glede na pomen, ki ga je imela ocena predhodnega predloga za predložitev celotnega predloga, bi se morala Komisija zavedati dejstva, da je bil pritožnik v slabšem položaju v primerjavi z drugimi vlagatelji, katerih predhodni predlogi so bili ocenjeni in izbrani. V teh okoliščinah bi bila dobra upravna praksa, če bi Komisija poskušala zagotoviti, da se ta pomanjkljivost čim bolj zmanjša. Kot je navedel pritožnik, bi ga lahko Komisija zlasti obvestila o svoji oceni predhodnega predloga in o svojih predlogih za njegovo izboljšanje. Varuh človekovih pravic glede na okoliščine obravnavane zadeve meni, da bi se tak način ravnanja dejansko lahko pričakoval od uprave, ki želi odpraviti posledice napake, ki jo je storila. Vendar se zdi, da takšni ukrepi niso bili sprejeti. Res je, da je Komisija v svojem dopisu z dne 2. februarja 2004, s katerim je pritožnika obvestila o odločitvi, ki jo je sprejela, navedla, da se lahko obrne na njen generalni direktorat "za dodatne informacije". Vendar po mnenju varuha človekovih pravic ta precej splošna ponudba ni zadostovala za zagotovitev, da je bil pritožnik v bistvu obravnavan enako kot tisti prosilci, katerih predhodni predlogi so bili ocenjeni in izbrani.

3.9 V izogib dvomom je treba opozoriti, da je varuh človekovih pravic seznanjen z dejstvom, da je pritožnik predložil popoln predlog, ne da bi vztrajal pri predhodnem predlogu ali ga ocenil. Vendar po mnenju varuha človekovih pravic ta okoliščina (čeprav je pomembna za vprašanje, ali je pritožnik upravičen do odškodnine) ne vpliva na njegov sklep, da Komisija ni zagotovila, da bi bil pritožnik obravnavan enako kot drugi prosilci, katerih predhodni predlogi so bili izbrani in ki so bili pozvani, naj predložijo popoln predlog. Nezagotavljanje enakega obravnavanja s strani Komisije zato pomeni nepravilnost.

4 Domnevna neodobritev vpogleda v spis Komisije

4.1 Pritožnik je trdil, da mu Komisija ni omogočila ustreznega vpogleda v njegov spis. V nadaljnjem pismu varuhu človekovih pravic z dne 12. septembra 2004 (ki ga je varuh človekovih pravic posredoval Komisiji) je pritožnik obvestil varuha človekovih pravic, da je prejel pismo z dne 2. septembra 2004, v katerem je Komisija ugotovila, da je treba rok za odgovor na potrdilno prošnjo pritožnika z dne 30. julija 2004 (ki je bila po navedbah Komisije evidentirana 12. avgusta 2004) podaljšati za nadaljnjih 15 delovnih dni (do 23. septembra 2004), ker je bilo več uradnikov, katerih strokovno znanje je bilo potrebno za obravnavo prošnje, na dopustu. Pritožnik je menil, da odločitev, ki jo je sprejela Komisija, ni bila pravilna, saj Komisiji ne bi smelo biti dovoljeno, da podaljša čas za obravnavo zahtevkov z odložitvijo registracije zahtevkov in da bi se lahko razlog, ki ga je navedla Komisija, uporabil za izogibanje kakršnemu koli roku.

4.2 Komisija je v svojem mnenju poudarila, da je bila potrdilna prošnja z dne 30. julija 2004 evidentirana 12. avgusta 2004. Rok 15 delovnih dni za odgovor se je torej iztekel 2. septembra 2004. Komisija je istega dne pritožniku poslala dopis, v katerem ga je obvestila, da je bilo zadevno obdobje podaljšano. Po mnenju Komisije je bil razlog, na katerega se je sklicevala, popolnoma legitimen. Po ponovni preučitvi zahtevka se je Komisija odločila, da pritožniku posreduje obrazce za ocenjevanje zunanjih strokovnjakov, ne da bi razkrila identiteto teh strokovnjakov. Končni odgovor je bil pritožniku poslan 24. septembra 2004.

4.3 Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji trditvi.

4.4 V zahtevi za dodatne informacije, poslani 17. januarja 2005, je varuh človekovih pravic prosil Komisijo, naj poda svoje mnenje o pritožnikovem mnenju, da ni obravnavala celotnega obsega njegove zahteve za dostop do spisa Komisije.

4.5 Komisija je v svojem odgovoru navedla, da je pritožnik zaprosil za dostop do spisa Komisije, ker je izpodbijal objektivnost ocene svojega predloga s tem, da je dvomil o kakovosti ali obstoju ocen zunanjih strokovnjakov. Komisija je to zahtevo obravnavala v dopisu z dne 24. septembra 2004, s katerim je pritožniku posredovala anonimizirane ocenjevalne liste zunanjih strokovnjakov v zvezi z njegovim predlogom. Komisija je poudarila, da pritožnik ni navedel posebnega dokumenta, ki bi mu ga Komisija morala posredovati. Službe Komisije zato niso mogle videti, kaj je pritožnik mislil, ko je navedel, da mu Komisija ni odobrila popolnega dostopa do spisa.

4.6 Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da mu ni treba določiti posebnih dokumentov, saj je zaprosil za dostop do celotnega spisa Komisije.

4.7 Varuh meni, da je koristno razlikovati med postopkovnimi vidiki te trditve in vsebinskimi vprašanji, ki jih zadeva.

4.8 V zvezi s postopkovnimi vidiki varuh ugotavlja, da je pritožnik v svojem pismu Komisiji z dne 26. junija 2004, v katerem je zaprosil za dostop do dokumentov, tudi poudaril, da je že večkrat zaprosil za dostop do spisa Komisije. V zvezi s temi prejšnjimi poskusi vpogleda v spis Komisije niso bile predložene nobene dodatne informacije. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da se argumenti, ki mu jih je predložil pritožnik, nanašajo na obravnavo njegove prošnje z dne 26. junija 2004. Zato bo ta prošnja za dostop (in naknadna potrdilna prošnja) obravnavana tukaj.

Ker pritožnik ni odgovoril na svojo zahtevo za dostop, je Komisiji predložil potrdilno prošnjo, ki je bila poslana po telefaksu 30. julija 2004. Glede na informacije, ki jih je v svojem mnenju predložila Komisija, je bila ta potrdilna prošnja prejeta 6. avgusta 2004, tj. teden dni pozneje, in registrirana 12. avgusta 2004. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ni predložila nobenih pojasnil za te zamude.

Komisija je z dopisom z dne 2. septembra 2004 pritožnika obvestila, da je treba rok 15 delovnih dni za odgovor na potrdilno prošnjo (ki se je iztekel istega dne) podaljšati za nadaljnjih 15 delovnih dni (do 23. septembra 2004), ker je bilo več uradnikov, katerih strokovno znanje je bilo potrebno za obravnavo prošnje, na dopustu. Člen 8(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (3) določa, da se rok za odgovor na potrdilne prošnje lahko podaljša za 15 delovnih dni "v izjemnih primerih, na primer v primeru prošnje, ki se nanaša na zelo dolg dokument ali na zelo veliko število dokumentov". Varuh človekovih pravic meni, da odsotnosti osebja na počitnicah ni mogoče šteti za "izjemen" primer v smislu te določbe, ki bi upravičil podaljšanje roka.

V vsakem primeru je Komisija v dopisu z dne 2. septembra 2004 navedla, da je bil podaljšani rok 23. september 2004. Vendar je bil odgovor Komisije na potrdilno prošnjo poslan šele 24. septembra 2004.

V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ni ustrezno obravnavala pritožnikove zahteve za dostop v zvezi s postopkovnimi vidiki.

4.9 V zvezi z vsebino te trditve je treba opozoriti, da je pritožnik v dopisu z dne 26. junija 2004 zaprosil za dostop do spisa ("Akteneinsicht"). Pritožnik je v potrdilni prošnji z dne 30. julija 2004 nedvoumno navedel, da se njegova prošnja ne nanaša na „enotne dokumente, temveč na celoten spis“. V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je Komisija do zdaj odobrila le dostop do (anonimiziranih) ocenjevalnih listov zunanjih strokovnjakov v zvezi z njegovim predlogom. Čeprav je bila Komisija posebej pozvana k predložitvi pripomb o tem vprašanju, še vedno ni obravnavala pritožnikove zahteve za dostop, kolikor se nanaša na druge dokumente v njenem spisu. Komisija je navedla, da pritožnik ni navedel dokumentov, do katerih želi imeti dostop. Varuh človekovih pravic meni, da ta trditev ni prepričljiva. Pritožnik je zaprosil za dostop do celotnega spisa Komisije v zvezi z njegovim primerom. Po mnenju varuha človekovih pravic je bila pritožnikova zahteva tako dovolj natančna, da je Komisija lahko razumela obseg dostopa, ki ga je pritožnik želel pridobiti.

Varuh zato ugotavlja, da Komisija še vedno ni obravnavala celotnega obsega pritožnikove zahteve za dostop.

4.10 V teh okoliščinah varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ni ustrezno obravnavala pritožnikove prošnje za dostop, tako glede postopkovnih vidikov kot glede vsebine. Varuhinja človekovih pravic zato v nadaljevanju podaja osnutek priporočila.

5 Odškodninski zahtevek

5.1 Pritožnik je zahteval, da Komisija plača odškodnino, navedeno v njegovem dopisu z dne 26. junija 2004.

5.2 Komisija je v svojem mnenju priznala, da je med mnenjem izbirne komisije in dopisom Komisije, s katerim je pritožnika obvestila o nedopustnosti njegove prijave, preteklo nekaj časa. Po mnenju Komisije je bila ta zamuda posledica dejstva, da je bila odločitev Komisije o predhodnih predlogih sprejeta v okviru "postopka C" po pridobitvi mnenja pristojnega odbora in po izteku roka, predvidenega za pravico Evropskega parlamenta do nadzora.

Komisija je nadalje navedla, da pritožnik ni utrpel nobene škode, ker je bila njegova vloga prvotno razglašena za nedopustno (glej argumente, navedene že v točki 2.2 zgoraj). Poudarila je tudi, da v zakonodaji Skupnosti ni "pravice" do subvencije. Komisija torej osebam, ki so zaprosile za subvencijo, ni izplačala nadomestila za čas, ki so ga porabile za pripravo svojih predlogov.

5.3 Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svojem stališču.

5.4 Glede na to, da je bila prvotna odločitev Komisije, da predhodni predlog razglasi za nedopusten, podlaga (in izvor) te pritožbe, varuh človekovih pravic meni, da je treba to trditev začeti preučevati s podrobnejšo obravnavo tega vprašanja. Na zahtevo varuha človekovih pravic je Komisija predložila fotokopijo ovojnice s pritožnikovim predhodnim predlogom, ki je bil poslan Komisiji oktobra 2003. Sodeč po tej fotokopiji je bilo dejansko težko ugotoviti, ali je bil pritožnikov predhodni predlog predložen pravočasno. Vendar varuh človekovih pravic težko razume, zakaj pritožnik ni bil kontaktiran in pozvan, naj predloži dokaze za določitev datuma, na katerega je Komisiji poslal svoj predhodni predlog. Glede na to, da so morale tožeče stranke uporabljati priporočeno pošto, bi bilo to vprašanje mogoče zlahka razjasniti. Varuh človekovih pravic še težje razume, zakaj je bilo pismo, s katerim je bil pritožnik obveščen o (domnevni) nedopustnosti, poslano šele 22. decembra 2003, več kot dva meseca po tem, ko je izbirni odbor Komisije 16. oktobra 2003 odločil o zadevi. Zdi se, da je Komisija v svojem mnenju trdila, da se je morala najprej posvetovati z odborom Leonardo da Vinci in počakati, da je potekel čas, v katerem lahko Evropski parlament uveljavlja svoje nadzorne pravice, preden je lahko pisala pritožniku. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisijo pozvala, naj zagotovi podrobnejše informacije o pravnih določbah, na katerih temelji to stališče. Po mnenju varuha človekovih pravic odgovor Komisije ne vsebuje prepričljivih informacij, ki bi kazale, da pritožnika ne bi mogla pravočasno obvestiti o svoji odločitvi z dne 16. oktobra 2003. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da mora Komisija odgovarjati za zamudo, do katere je prišlo med njenim sklepom z dne 16. oktobra 2003 in datumom, ko je bil pritožnik obveščen o tem sklepu.

5.5 Kot je navedeno zgoraj (točka 3.4), Komisija priznava, da je bila njena prvotna odločitev (z dne 16. oktobra 2003), da zavrne pritožnikov predhodni predlog kot nedopusten, posledica napake. Varuh človekovih pravic je nadalje ugotovil, da je Komisija lahko odgovorna za zamudo, do katere je prišlo med njenim sklepom z dne 16. oktobra 2003 in datumom, ko je bil pritožnik obveščen o tem sklepu (glej točko 5.4). Nazadnje je varuhinja človekovih pravic sklenila, da Komisija pozneje ni zagotovila enake obravnave pritožnika in drugih predlagateljev, katerih predhodni predlogi so bili izbrani in ki so bili pozvani, naj predložijo popoln predlog (točka 3.11). Glede na te okoliščine varuh človekovih pravic meni, da je odškodninski zahtevek načeloma utemeljen.

5.6 Kar zadeva višino odškodnine, je pritožnik predložil izračun, v katerem je zahteval 2275 EUR za stroške, povezane z njegovimi prizadevanji, da bi Komisija upoštevala njegov predhodni predlog (30 ur delovnega časa v višini 75 EUR na uro plus pavšalni znesek 25 EUR za stroške pošiljanja faksov in opravljanja telefonskih klicev), in 8.752,60 EUR zaradi (kot se je izkazalo) neuspešnega prizadevanja za pripravo predloga (20 delovnih dni v višini 409 EUR na dan plus pavšalni znesek 7 % za stroške).

5.7 Glede prvega od teh elementov varuh človekovih pravic meni, da ni mogoče izključiti, da lahko državljan od uprave zahteva nadomestilo za posebne stroške, ki jih je imel pri uveljavljanju svojih pravic. Vendar je težko razumeti, zakaj bi moral pritožnik za to vprašanje porabiti 30 delovnih ur. Pismo pritožnika Komisiji z dne 29. decembra 2003 obsega manj kot dve strani in njegova priprava ni zahtevala nesorazmernega časa in dela. Enako velja za pritožbi, ki ju je pritožnik vložil pri varuhu človekovih pravic (pritožba 33/2004/GG in pritožba 221/2004/GG). Po mnenju varuha človekovih pravic pritožnik ni predložil zadostnih dokazov, da so prizadevanja, ki jih je moral vložiti, da bi Komisija sprejela, da je bil njegov predhodni predlog predložen pravočasno, presegala to, kar se lahko razumno pričakuje od državljana, ki se obrne na institucijo EU, da bi pridobil subvencijo.

5.8 Varuh meni, da bi bilo treba pri stroških priprave celotnega predloga upoštevati različne vidike. Kot pravilno trdi pritožnik, je mogoče, da bi lahko pripravil boljši predlog ali se odločil, da ga sploh ne bo pripravil, če bi prejel oceno svojega predhodnega predloga.

Vendar meni, da bi bilo treba upoštevati tudi naslednje vidike:

- Tudi če bi Komisija zagotovila nasvet, za katerega pritožnik trdi, da bi mu ga bilo treba dati, nič ne dokazuje, da pritožnik ne bi predložil popolnega predloga. Vendar predložitev popolnega predloga ni zagotovila uspeha, saj se zdi, da je bilo na koncu izbranih le 50 % predlagateljev, ki so bili povabljeni k predložitvi predloga.

- Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije navedel, da je domneval, da Komisija ni imela bistvenih ugovorov glede vsebine ali oblike in da Komisija ni menila, da je treba predhodni predlog bistveno optimizirati. Na podlagi teh pričakovanj je pripravil celoten predlog. Vendar je treba opozoriti, da je Komisija v dopisu z dne 2. februarja 2004, v katerem je pritožnika pozvala, naj predloži popoln predlog, nedvoumno navedla, da ni nobenega zagotovila, da bo subvencija izplačana.

- Kot je navedla Komisija, v pravu Skupnosti ni "pravice" do subvencije. Osebe, ki zaprosijo za subvencijo, lahko le upajo, da bodo dobile zahtevani znesek, ne da bi imele kakršno koli jamstvo za uspeh. Prosilci tako tvegajo, da je bil čas, ki so ga porabili za pripravo svojih predlogov, porabljen zaman.

- V obravnavani zadevi se je pritožnik strinjal, da bo predložil popoln predlog, čeprav ni bila opravljena ocena njegovega predhodnega predloga. Zato je treba domnevati, da je pritožnik sprejel del tveganja, da bi bil njegov predlog v danih okoliščinah neuspešen.

5.9 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da bi bila dobra upravna praksa, če bi Komisija pritožniku ponudila pravično nadomestilo za škodljive posledice nepravilnosti, do katerih je prišlo. Varuhinja človekovih pravic zato v nadaljevanju podaja osnutek priporočila. Po mnenju varuha človekovih pravic pa je znesek, ki bi se lahko štel za pravičnega v okoliščinah obravnavane zadeve, zagotovo veliko nižji od zneska, ki ga je zahteval pritožnik.

6 Zahtevek za odgovor na "Dienstaufsichtsbeschwerden"

6.1 Pritožnik je zahteval, da Komisija odgovori na njegove "Dienstaufsichtsbeschwerden" (pritožbe proti posameznim članom osebja Komisije).

6.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da je po prejemu pritožnikovega pisma z dne 29. decembra 2003 ponovno ocenila primer. Po mnenju Komisije je bilo na podlagi te preučitve ugotovljeno, da odgovornemu uradniku ali izbirnemu odboru, ki je storil napako v "dobri veri", ni mogoče očitati ničesar. Komisija je ugotovila, da je svoje stališče izrazila v dopisu z dne 19. julija 2004, v katerem je pojasnila, da ni seznanjena z nobeno pravno podlago za "Dienstaufsichtsbeschwerden" v pravu Skupnosti, in pozvala pritožnika, naj predloži natančnejše navedbe glede podlage za take pritožbe. Po mnenju Komisije se pritožnik na to povabilo ni odzval.

6.3 Varuh meni, da se je pritožnik z vložitvijo svojega "Dienstaufsichtbeschwerden" želel pritožiti nad vedenjem posameznih zadevnih uradnikov in ne nad vedenjem institucije kot take. Vendar varuh človekovih pravic meni, da dejansko nič ne kaže na to, da ti uradniki niso ravnali v "dobri veri". Po mnenju varuha človekovih pravic se torej zdi stališče Komisije razumno.

6.4 V zvezi s tem vidikom zadeve torej ni mogoče ugotoviti nepravilnosti.

7 Sklepna ugotovitev

Člen 3(5) njegovega statuta določa, da si mora varuh človekovih pravic v največji možni meri prizadevati za sporazumno rešitev, da bi zadovoljil pritožnika. Komisija je v svojem mnenju menila, da pritožnik ni upravičen do odškodnine. Pritožnik pa trdi, da bi moral prejeti odškodnino v višini več kot 10.000 EUR. Glede na to, da sta stališči pritožnika in Komisije zelo različni, Varuh meni, da je malo verjetno, da bi bil predlog za sporazumno rešitev v tem primeru uspešen.

Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisiji pošilja naslednje osnutke priporočil:

Osnutki priporočil

(1) Komisija bi morala obravnavati celoten obseg pritožnikove zahteve za dostop do dokumentov.

(2) Komisija bi morala pritožniku ponuditi pravično nadomestilo v zvezi z negativnimi posledicami za pritožnika, ker mu Komisija ni zagotovila enake obravnave, kot je zagotovljena drugim vložnikom, katerih predhodni predlogi so bili izbrani in ki so bili pozvani, naj predložijo popoln predlog.

Komisija in pritožnik bosta obveščena o teh osnutkih priporočil. V skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje do 31. decembra 2005. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje sklepa varuha človekovih pravic in opis ukrepov, sprejetih za izvedbo osnutka priporočil.

Strasbourg, 27. septembra 2005

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 15).

(2) Varuh človekovih pravic domneva, da so bile tovrstne informacije posredovane le tistim predlagateljem, katerih predhodni predlogi so bili izbrani, in šele po sprejetju odločitve o tem izboru.

(3) UL 2001, L 145, str. 43.