(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (1))

PRITOŽBA

Uvod

Ta pritožba je povezana z drugo pritožbo (pritožba 402/2004/GG), ki jo je vložil isti pritožnik, nemška družba.

Pritožba 402/2004/GG

Komisija je 3. avgusta 1999 sklenila pogodbo o opravljanju storitev z družbo RRI (Rhein-Ruhr Ingenieur-Gesellschaft mbH, nemško podjetje) kot vodjo konzorcija, ki vključuje pritožnika. Pogodba je bila sklenjena za zagotovitev dveh strokovnjakov EU, sodirektorja in finančnega/upravnega direktorja za tehnično pomoč integriranemu okoljskemu projektu Liaoning Integrated Environment Project (LIEP) med EU in Kitajsko, veliko: Vodenje programske pisarne in projekta okoljskega ozaveščanja. W., strokovnjak, zaposlen pri pritožniku, je septembra 2000 postal finančni/upravni vodja. Po dodatku k pogodbi, podpisani septembra 2001, je W. postal namestnik sodirektorja.

Delegacija Komisije v Pekingu je 15. septembra 2003 s priporočenim pismom obvestila RRI, da se je odločila odpovedati pogodbo na podlagi člena 15 zadnjenavedenega in z obrazložitvijo, da namestnik sodirektorja ni izpolnil svojih nalog, kakor so bile spremenjene v dodatku št. 2. Komisija je pojasnila, da je v dveh dopisih, poslanih 6. junija 2002 in 30. januarja 2003, poudarila, da storitve, ki jih je opravil pritožnik, niso bile opravljene v skladu z zahtevami Komisije, in opozorila, da bo konzorcij, ki ga vodi RRI, štela za kršitev pogodbe, če namestnik sodirektorja ne bo izpolnil svojih nalog.

Družba RRI je v dopisu z dne 22. septembra 2003 izpodbijala to odločbo in od Komisije zahtevala natančnejše informacije o razlogih zanjo. Delegacija je v svojem odgovoru z dne 26. septembra 2003 poudarila, da ima namestnik sodirektorja med drugim „odgovornost za javna naročila in sklepanje pogodb“. Po mnenju delegacije strokovnjak pritožnika ni izpolnil te dolžnosti.

RRI je 10. novembra 2003 na Delegacijo naslovil še eno pismo. Delegacija v svojem odgovoru z dne 18. novembra 2003 ni navedla nobenih dodatnih podrobnosti v zvezi z razlogi za svojo odločitev o odpovedi pogodbe.

Zaradi odpovedi pogodbe o tehnični pomoči je pritožnik menil, da je treba prekiniti pogodbo o zaposlitvi z W. Ta je zoper to odločbo vložil pritožbo pri Arbeitsgericht (delovno sodišče) v Bonnu (Nemčija). Zdi se, da je moral pritožnik med tem postopkom predložiti podrobne informacije v zvezi z domnevno zavrnitvijo W., da bi opravljal svoje naloge.

Pritožnik je v pritožbi 402/2004/GG v bistvu trdil, da Komisija ni zagotovila dovolj natančnih informacij o razlogih za odpoved pogodbe o tehnični pomoči.

Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da je treba izvesti preiskavo. Pritožbo je zato poslal Komisiji, da poda svoje mnenje. To mnenje je bilo nato posredovano pritožniku, da poda svoje pripombe. Varuh človekovih pravic je na podlagi rezultatov teh preiskav menil, da je Komisija zagotovila dovolj natančne informacije o razlogih za odpoved pogodbe in da zato ni bilo nepravilnosti v zvezi s trditvijo pritožnika. Zadeva je bila zato zaključena z odločbo z dne 12. avgusta 2004 (2).

Dopis pritožnika z dne 19. marca 2004

Pritožnik je v pritožbi navedel, da je na podlagi Uredbe št. 1049/2001 Komisiji predložil zahtevo za dostop do dokumentov v zvezi s prekinitvijo pogodbe na dan, ko je pisal varuhu človekovih pravic (5. februarja 2004).

V nadaljnjem dopisu z dne 19. marca 2004 je pritožnik obvestil varuha človekovih pravic, da je bila ta zahteva 26. februarja 2004 zavrnjena, da je bila 4. marca 2004 vložena potrdilna prošnja in da je treba preiskavo varuha človekovih pravic razširiti tako, da bo zajemala zavrnitev dostopa s strani Komisije.

Glede na to, da se rok, v katerem je morala Komisija obravnavati potrdilno prošnjo v skladu z Uredbo 1049/2001 (15 delovnih dni po registraciji), v času, ko je pritožnik napisal ta dopis, še ni iztekel, je varuh človekovih pravic pritožnika obvestil, da še ne more obravnavati te nadaljnje trditve, da pa lahko pritožnik to vprašanje ponovno predloži takoj po izteku ustreznega roka.

Ta očitek

V dopisu z dne 3. maja 2004 je pritožnik ponovil svojo pritožbo v zvezi z vprašanjem dostopa do dokumentov in poudaril, da je bila potrdilna prošnja 26. aprila 2004 zavrnjena. Ta dopis je bil zato evidentiran kot nova pritožba (pritožba 1368/2004/GG).

Komisija je v svoji odločbi razlikovala med tremi kategorijami dokumentov. Dokumenti, ki spadajo v prvi dve kategoriji (1: pogodbeni dokumenti; 2: Korespondenca v zvezi z izvajanjem pogodbe) je bila navedena, medtem ko je bila kategorija 3 navedena le na splošno („različna korespondenca, predvsem po elektronski pošti, med različnimi osebami v zvezi z izvajanjem pogodbe“). Komisija je trdila, da vprašanja dostopa ni mogoče obravnavati v zvezi z določenimi prosilci, saj so razkriti dokumenti javni in so torej dostopni vsem.

Potem ko je Komisija izrazila mnenje, da bi pritožnik že moral imeti dokumente iz prvih dveh kategorij, je v zvezi s celotnimi dokumenti podala naslednje pripombe:

Dokumenti so vsebovali informacije komercialne narave o udeleženih družbah, strokovnjakih in osebah. Odobritev dostopa do teh dokumentov je bila zato preprečena s členom 4(2) Uredbe, v skladu s katerim se dostop zavrne, kadar bi razkritje oslabilo varstvo poslovnih interesov.

Razkritje bi ogrozilo tudi varstvo zasebnosti in integritete posameznikov. To je veljalo zlasti za dokumente, ki so vsebovali imena nekaterih oseb (v nekaterih primerih celo njihove življenjepise). Zato se je uporabljala tudi izjema iz člena 4(1)(b) Uredbe.

Delnega dostopa ni bilo mogoče odobriti, saj so bile vse informacije, ki so jih ti dokumenti vsebovali v zvezi z izvajanjem pogodbe, zajete s potrebo po zaščiti poslovnih interesov zadevnih oseb. Nič naj ne bi kazalo na obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic priznal, da ima dokumente iz prvih dveh kategorij, ne pa dokumentov iz tretje kategorije. Poudarila je, da je ne zanimajo nobeni dokumenti v zvezi s tretjimi osebami, temveč le tisti, ki se nanašajo na prekinitev njene "lastne" pogodbe. Pritožnik je tudi trdil, da je obrazložitev Komisije v zvezi z varstvom zasebnosti in integritete g. W. „groteskna“. Poudarilo je, da je Komisija svojo odpoved pogodbe utemeljila z domnevno kršitvijo W. in da je s tem bistveno bolj ogrozila njegovo integriteto, kot bi bilo to mogoče storiti s kakršnim koli dostopom do dokumentov.

Pritožnik je nadalje trdil, da bi s pristopom Komisije Uredba št. 1049/2001 postala brezpredmetna, saj se večina dokumentov nanaša na osebne ali poslovne interese tretjih oseb.

Pritožnik je tako v bistvu trdil, da Komisija ni ravnala v skladu z Uredbo 1049/2001, ko je zavrnila dostop do dokumentov, ki jih je zahtevala z dopisoma z dne 5. februarja 2004 in 4. marca 2004. Trdila je, da bi morala Komisija odobriti dostop do zadevnih dokumentov.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje pripombe:

Spremenjene pristojnosti g. W. so bile določene v dodatku k pogodbi. Vendar W. ni nikoli prevzel novih nalog, morda zato, ker njegova pogodba o zaposlitvi s konzorcijem ni bila spremenjena, da bi odražala nove pristojnosti. Delegacija je poskušala pojasniti to zadevo, vendar ni nikoli prejela jasnega odgovora. Te razmere so privedle do pritožb novozaposlenega sodirektorja in kitajskega direktorja. Komisija se je nazadnje odločila, da prekine pogodbo.

Prošnja za dostop se je nanašala na izmenjave, predvsem po elektronski pošti, med drugimi osebami, ki so sodelovale pri izvajanju programa, pri čemer je bilo poudarjeno, da W. v spremenjenem mandatu ni prevzel novih odgovornosti, ki izhajajo iz povišanja njegovega delovnega mesta. Razkritje teh sporočil bi bilo škodljivo za g. W. kot posameznika. To bi vplivalo na njegovo osebno integriteto in poslovne interese v zvezi z njegovim položajem na trgu dela. Komisija je menila, da je dolžnost zaščititi poslovni interes W. in ne interes katere koli druge stranke. Nobenega razloga ni bilo za domnevo, da je W. osebno odgovoren za to, da novi mandat ni bil spoštovan. Razlog za zavrnitev prevzema novih odgovornosti bi lahko bil njegov pogodbeni položaj z družbo RRI ali pritožnikom.

Ko je bil dokument posredovan prosilcu, je postal javno dostopen, dostop do njega pa bi bilo treba odobriti vsem drugim prosilcem. Očitno je bilo, da dokumentov, do katerih je pritožnik zahteval dostop, ni bilo mogoče javno objaviti. Namen predloga je bil uporabiti dokumente v sodnem postopku proti W. To ni bilo povezano z javnostjo in javnim interesom za razkritje dokumentov, ki jih imajo institucije.

Na podlagi navedenega je Komisija vztrajala pri svoji odločitvi, da pritožniku ne bo razkrila dokumentov. Dodala je, da se dokumenti lahko dajo na voljo sodnemu organu šele po tem, ko sodišče odredi njihovo predložitev.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi in podal naslednje dodatne pripombe:

Ugibanja Komisije, da je treba ravnanje gospoda W. pojasniti z domnevno nezadovoljivo pogodbo o zaposlitvi s pritožnikom, so bila zgolj špekulacije. Že 11. aprila 2002 je (pritožnik) obvestil Komisijo, potem ko je stopil v stik z g. W., da se je ta dobro zavedal svojih odgovornosti. Njena prošnja za dostop do poročil o misijah v zvezi s projektom ali vsaj odlomkov teh poročil, ki se nanašajo na domnevno slabo uspešnost g. W., pa je bila zavrnjena. Konzorcij je 5. februarja 2003 na zahtevo delegacije izjavil: „Opozarjamo vas, da pogodbeni sporazum med [W.] in [pritožnikom] ne more povzročiti nobenih projektnih ovir.“

Pritožnik je poudaril, da je na podlagi stališča, ki ga je Komisija zavzela v zvezi z dostopom do dokumentov, menil, da odpoved zadevne pogodbe zaradi domnevne nedejavnosti g. W. ni bila v skladu z zakonom. Zato je varuha človekovih pravic pozval, naj to vprašanje vključi v svojo preiskavo. V zvezi s tem je pritožnik trdil, da je nenavadno, da je bila odločitev o prekinitvi pogodbe sprejeta po pritožbi novega sodirektorja in kitajskega direktorja. Pritožnik je poudaril, da je novi sodirektor zaposlen v podjetju, ki konkurira konzorciju.

Nadaljnje poizvedbe

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave.

Zahteva za dodatne informacije in dopolnilno mnenje

Varuhinja človekovih pravic je zato prosila Komisijo (1), naj pojasni, zakaj bi moralo biti dejstvo, da je pritožnik nameraval uporabiti dokumente, do katerih je zahteval dostop v sodnih postopkih, pomembno za to, kako Komisija obravnava zahteve, vložene v skladu z Uredbo 1049/2001, in (2) naj mu zagotovi seznam dokumentov, ki spadajo v kategorijo 3, skupaj z navedbo izjem(-e) iz Uredbe 1049/2001 za vsak dokument ali kategorijo dokumentov, na podlagi katerih je Komisija menila, da pritožniku ni mogoče odobriti dostopa.

Varuh človekovih pravic je Komisijo zaprosil tudi za mnenje o dodatni trditvi pritožnika, da odpoved zadevne pogodbe zaradi ravnanja g. W. ni bila v skladu z zakonom.

Odgovor Komisije

Komisija je v odgovoru navedla naslednje pripombe:

V zvezi z vprašanjem dostopa do dokumentov

V skladu s členom 6(1) Uredbe 1049/2001 prosilcu ni bilo treba navesti razlogov, ko je zaprosil za dostop do dokumentov. Interes tožeče stranke zato v tem okviru ni bil upošteven. Komisija je s sklicevanjem na uporabo zadevnih dokumentov, ki jo je pritožnik nameraval uporabiti, mislila, da tega namena ni mogoče šteti za prevladujoč javni interes, ki bi prevladal nad potrebo po zaščiti poslovnih interesov druge stranke v postopku.

Kategorija 3 dokumentov, do katerih je pritožnik zahteval dostop, je obsegala 16 dokumentov (3). Razkritje teh dokumentov bi oslabilo varstvo "zasebnosti in integritete posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Skupnosti o varstvu osebnih podatkov" (člen 4(1)(b) Uredbe 1049/2001). Do razkritja takih podatkov bi lahko prišlo le, če bi bili izpolnjeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (4). Člen 8(b) te uredbe je od prosilca zahteval, da dokaže potrebo po prenosu osebnih podatkov, od institucije pa, da se prepriča, da prenos ne posega v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

V zvezi z dodatno trditvijo pritožnika

Pogodba o opravljanju storitev za zagotovitev dveh strokovnjakov EU (sodirektorja in finančnega/upravnega direktorja) je bila podpisana 3. avgusta 1999. Družba RRI je 8. septembra 2000 sporočila, da mora finančni/upravni strokovnjak zaradi družinskih razlogov odstopiti konec oktobra 2000, in predlagala W. kot njegovega namestnika. Komisija se je s tem strinjala.

Zaradi zamenjave sodirektorja je Komisija v dopisu z dne 10. avgusta 2001 družbi RRI predlagala, naj se status in odgovornosti W. nadgradijo. RRI je to sprejel. Zaradi tega je bil 3. septembra 2001 podpisan dodatek (dodatek št. 2) k pogodbi o opravljanju storitev. V tem dodatku so se zelo podrobno povečale odgovornosti finančnega/upravnega upravitelja, vključno z določbo (v členu 1.2.2 mandata), da bo „odgovornost za podpis (npr. v zvezi z vidiki javnega naročanja, zahtevki za prenose, upravljanjem računov in pogodb) delil s kitajskim direktorjem“. Med odgovornostmi in nalogami, ki so mu bile zaupane, sta bili „odgovornost za javna naročila in sklepanje pogodb“. Druga pomembna funkcija je bila „začasna zamenjava sodirektorja Evropske komisije in vodje ekipe“ (člen 4(1) mandata). Finančni/upravni direktor (g. W.) je tako dejansko postal namestnik sodirektorja, njegova pristojbina pa se je zvišala.

Komisija je 2. aprila 2002 pisala RRI, da bi se pritožila, da W. ne izpolnjuje svojih novih odgovornosti in nalog. Družba RRI je bila v skladu s členom 6 pogodbe edina kontaktna točka za komunikacijo v zvezi s pogodbo. junija 2002 so bili ti pomisleki ponovno izraženi. Vendar se razmere niso spremenile.

Komisija je 30. januarja 2003 ponovno opozorila podjetje RRI, da bo kršilo pogodbo, če se to ne bo spremenilo. Družba RRI je v odgovoru z dne 5. februarja 2003 obljubila, da bo zadevo razjasnila takoj, ko se bo W. vrnil s počitnic. Vendar se položaj ni spremenil in W. je še naprej odlašal s prevzemom vseh novih odgovornosti. Vse zadevne strani (kitajski sodirektor in sodirektor EU), ki so bile prisiljene prevzeti to dodatno delovno obremenitev, so se na delegacijo še naprej obračale s pritožbami v zvezi s tem.

Delegacija je 15. septembra 2003 odpovedala pogodbo v skladu s členom 15 iste pogodbe.

Komisija je na koncu navedla, da je menila, da je ravnala v skladu z določbami pogodbe, ki jo je sklenila s konzorcijem, ki ga je vodila družba RRI.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da šest od osmih dokumentov, ki spadajo v kategorijo 3 in so iz leta 2003, izvira od sodirektorja EU, zaposlenega v konkurenčnem podjetju. Pritožnik je nadalje poudaril, da lahko Komisija te dele dokumentov izprazni, če bi ustrezni dokumenti dejansko vsebovali zasebne podatke. Vendar je trdila, da W. v okviru zadevne pogodbe ni deloval kot fizična oseba, temveč kot uslužbenec pritožnika.

Pregled spisa Komisije

Službe varuha človekovih pravic so 22. februarja 2005 pregledale spis Komisije. Ob tej priložnosti je osebje varuha človekovih pravic poudarilo, da je Komisija dokumente v spisu opredelila kot zaupne in da zato ne bodo narejene nobene kopije. Predstavniki Komisije, ki so bili prisotni pri pregledu, so v odgovor na vprašanje osebja varuha človekovih pravic v zvezi s tem pojasnili, da Komisija vztraja pri svojem stališču, da je treba dostop do zadevnih dokumentov zavrniti na podlagi člena 4(1)(b) in člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001, ne glede na dejstvo, da je bila v dopisu Komisije z dne 2. decembra 2004 omenjena le prva od teh izjem.

Pripombe pritožnika

Izvod poročila o inšpekcijskem pregledu je bil poslan pritožniku, da poda svoje pripombe.

Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da njegovo stališče ostaja nespremenjeno. Glede na to, da je varuh človekovih pravic zdaj videl ustrezne dokumente, ga je pritožnik vprašal, (1) ali ti dokumenti vsebujejo zadostne elemente, ki upravičujejo prekinitev pogodbe, (2) ali bi bilo mogoče na morebitne navedbe v teh dokumentih odgovoriti in jih ovreči, če bi Komisija pravočasno odobrila dostop do teh dokumentov, (3) ali so dokumenti vsebovali osebne podatke o tretjih osebah in ali je Komisija v zadostni meri menila, da je g. W. deloval kot njen zaposleni (pritožnik), (4) ali obstajajo razlogi ali utemeljitve za obravnavo dokumentov kot zaupnih, (5) ali je Komisija upoštevala, da je obravnava dokumentov kot zaupnih pomenila le odobritev dostopa v skladu s členom 9(1) Uredbe 1049/2001, kadar so se ti dokumenti nanašali na javno varnost, obrambo ali vojaške zadeve, in (6) ali obstajajo znaki, ki kažejo na to, da je Komisija poskušala prikriti nepravilnosti ali nesprejemljiv vpliv konkurentov.

ODLOČBA

1 Uvodne opombe

1.1 To pritožbo je vložilo nemško podjetje. Komisija je leta 1999 sklenila pogodbo o opravljanju storitev z družbo RRI (Rhein-Ruhr Ingenieur-Gesellschaft mbH, nemško podjetje) kot vodjo konzorcija, ki vključuje pritožnika. Pogodba je bila sklenjena za zagotovitev dveh strokovnjakov EU, sodirektorja in finančnega/upravnega direktorja za projekt na Kitajskem. W., strokovnjak, zaposlen pri pritožniku, je bil septembra 2000 imenovan za finančnega/upravnega upravitelja. Na podlagi dodatka (dodatek št. 2) k pogodbi, podpisani septembra 2001, je W. dejansko postal namestnik sodirektorja. Delegacija Komisije v Pekingu je 15. septembra 2003 obvestila RRI, da se je odločila odpovedati pogodbo, ker namestnik sodirektorja ni izpolnil svojih nalog, kakor so bile spremenjene v dodatku št. 2. Pritožnik je nato Komisijo zaprosil za dostop do dokumentov, na katerih je temeljila ta odpoved. Komisija je to zahtevo zavrnila.

1.2 Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic, vloženi maja 2004, v bistvu trdil, da Komisija s tem, ko je zavrnila dostop do ustreznih dokumentov, ni ravnala v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (5).

1.3 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije o tej pritožbi podal dodatno trditev, da odpoved zadevne pogodbe zaradi ravnanja W. ni bila v skladu z zakonom. Varuh človekovih pravic se je odločil, da bo to trditev vključil v svojo preiskavo, in Komisijo zaprosil za dodatno mnenje.

1.4 Varuh človekovih pravic je nato pregledal spis Komisije. Pritožnik je v svojih pripombah na poročilo o tem pregledu varuha človekovih pravic vprašal, (1) ali ti dokumenti vsebujejo zadostne elemente, ki upravičujejo prekinitev pogodbe, (2) ali bi bilo mogoče na morebitne navedbe v teh dokumentih odgovoriti in jih ovreči, če bi Komisija pravočasno odobrila dostop do teh dokumentov, (3) ali dokumenti vsebujejo osebne podatke o tretjih osebah in ali je Komisija zadostno menila, da je g. W. deloval kot njen zaposleni (pritožnik), (4) ali so obstajali razlogi ali utemeljitve za obravnavo dokumentov kot zaupnih, (5) ali je Komisija upoštevala, da je obravnava dokumentov kot zaupnih pomenila le odobritev dostopa v skladu s členom 9(1) Uredbe 1049/2001, kadar so se ti dokumenti nanašali na javno varnost, obrambo ali vojaške zadeve, in (6) ali so obstajali znaki, ki kažejo na to, da je Komisija poskušala prikriti nepravilnosti ali nedopusten vpliv konkurentov.

1.5 Opozoriti je treba, da je naloga varuha človekovih pravic preučiti obtožbe o nepravilnostih, ne pa odgovarjati na konkretna vprašanja pritožnikov. Varuh človekovih pravic v nobenem primeru ne bi mogel odgovoriti na hipotetična vprašanja, kot je drugo od vprašanj, ki jih je predložil pritožnik. Vendar se zdi, da je večina drugih vprašanj povezana z očitki, ki so predmet te preiskave. Varuhinja človekovih pravic bo zato na ta vprašanja odgovorila tudi s preučitvijo teh trditev.

1.6 Varuh človekovih pravic kljub temu meni, da je primerno dodati pojasnilo glede dejstev, na katerih se zdi, da temeljita četrto in peto vprašanje pritožnika. Sklicevanje na "zaupno" naravo zadevnih dokumentov v poročilu o pregledu spisa naj bi pomenilo, da se je varuh človekovih pravic seznanil s stališčem Komisije, da se zadevni dokumenti pritožniku ne smejo razkriti. Uporaba tega izraza s strani varuha človekovih pravic ne pomeni, da je Komisija predložila dodatne argumente v podporo svojemu stališču, da se dokumenti ne smejo razkriti. V zvezi s sklicevanjem pritožnika na člen 9(1) Uredbe št. 1049/2001 je treba opozoriti, da ta določba zajema dokumente „občutljive narave“ (in ne „zaupnih“ dokumentov).

2 Domnevno nezakonita prekinitev pogodbe

2.1 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije trdil, da odločitev Komisije, da odpove pogodbo zaradi ravnanja W., ni bila v skladu z zakonom.

2.2 Komisija je pojasnila, da je pogodba o opravljanju storitev predvidevala zagotovitev dveh strokovnjakov EU, sodirektorja in finančnega/upravnega upravitelja, in da je bil W. leta 2000 imenovan za finančnega/upravnega upravitelja. Dodatek k pogodbi je bil podpisan septembra 2001. Po mnenju Komisije so se s tem dodatkom znatno povečale odgovornosti finančnega/upravnega upravitelja, vključno z določbo (v členu 1.2.2 mandata), da bo „odgovornost za podpis (npr. v zvezi z vidiki javnega naročanja, zahtevki za prenose, upravljanjem računov in pogodbami) delil s kitajskim direktorjem“. Komisija je navedla, da sta bili med odgovornostmi in nalogami, ki so bile zaupane g. W., „odgovornost za javna naročila in sklepanje pogodb“ ter dolžnost „začasne zamenjave sodirektorja Evropske komisije in vodje ekipe“ (člen 4.1 mandata).

Komisija je 2. aprila 2002 pisala RRI, da bi se pritožila, da W. ne izpolnjuje svojih novih odgovornosti in nalog. junija 2002 so bili ti pomisleki ponovno izraženi. Vendar se po mnenju Komisije položaj ni spremenil.

Komisija je 30. januarja 2003 ponovno opozorila podjetje RRI, da bo kršilo pogodbo, če se to ne bo spremenilo. Družba RRI je v odgovoru z dne 5. februarja 2003 obljubila, da bo zadevo razjasnila takoj, ko se bo W. vrnil s počitnic. Vendar se po mnenju Komisije položaj ni spremenil in W. je še naprej odlašal s prevzemom vseh novih odgovornosti. Komisija je navedla, da so vse zadevne strani (kitajski sodirektor in sodirektor EU), ki so bile prisiljene prevzeti to dodatno delovno obremenitev, pri delegaciji vložile pritožbe v zvezi s tem.

Komisija je trdila, da je bila njena odločitev o odpovedi pogodbe v skladu s členom 15 te pogodbe pravilna.

2.3 Pred obravnavo te obtožbe varuh človekovih pravic meni, da je koristno poudariti, da nima pooblastil za preučitev ravnanja W. Njegova preiskava je zato omejena na ugotavljanje, ali je bila odločitev Komisije, da odpove pogodbo zaradi ravnanja W., v skladu z zakonom ali ne.

2.4 Varuh ugotavlja, da pritožnik ne oporeka temu, da so se z zgoraj omenjenim dodatkom k pogodbi povečale odgovornosti W. in da so te naloge vključevale odgovornost na področju "javnih naročil in sklepanja pogodb".

2.5 Varuh človekovih pravic je pregledal spis Komisije v tej zadevi. Dokumenti, ki so bili pregledani ob tej priložnosti, so pokazali, da je g. W. dejansko domneval, da nima nobene odgovornosti na področju "javnih naročil in sklepanja pogodb" in da morajo zato več zadev, ki spadajo na to področje, obravnavati druge osebe, ki sodelujejo pri izvajanju projekta. Res je, da je pritožnik poudaril, da so nekateri zadevni dokumenti izvirali od sodirektorja EU, zaposlenega v konkurenčnem podjetju. Vendar je treba opozoriti, da zadevni dokumenti vključujejo tudi sporočila g. W. in da tudi vsebina teh sporočil podpira stališče Komisije.

2.6 V teh okoliščinah in ob upoštevanju prizadevanj Komisije za rešitev tega problema se zdi stališče Komisije razumno. Zato ni mogoče ugotoviti nepravilnosti v zvezi z odločitvijo Komisije, da odpove pogodbo.

3 Domnevna neodobritev dostopa do dokumentov

3.1 Februarja 2004 je pritožnik zaprosil Komisijo za dostop do dokumentov v zvezi z odpovedjo pogodbe. Komisija je to zahtevo zavrnila. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da Komisija s tem ni ravnala v skladu z Uredbo 1049/2001. Pritožnik je pojasnil, da se je njegova pritožba nanašala le na tretjo od treh kategorij dokumentov, ki jih je v zvezi s tem opredelila Komisija. Komisija je to kategorijo opisala kot „različno korespondenco, predvsem po elektronski pošti, med različnimi osebami v zvezi z izvajanjem pogodbe“.

3.2 Komisija je v svojem mnenju menila, da bi bilo razkritje teh sporočil škodljivo za g. W. kot posameznika, saj bi vplivalo na njegovo osebno integriteto in poslovne interese v zvezi z njegovim položajem na trgu dela. Komisija je poudarila, da ni nobenega razloga za domnevo, da je W. osebno odgovoren za to, da novi mandat ni bil spoštovan. Razlog za zavrnitev prevzema novih odgovornosti bi lahko bil njegov pogodbeni položaj z družbo RRI ali pritožnikom.

3.3 Komisija je v odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah poudarila, da zadevna kategorija dokumentov zajema 16 dokumentov. Komisija je trdila, da bi razkritje teh dokumentov oslabilo varstvo "zasebnosti in integritete posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Skupnosti o varstvu osebnih podatkov" (člen 4(1)(b) Uredbe 1049/2001). Poleg tega je trdila, da je razkritje takih podatkov mogoče le, če so izpolnjeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6). Komisija je ugotovila, da člen 8(b) te uredbe od prosilca zahteva, da dokaže potrebo po prenosu osebnih podatkov, od institucije pa, da se prepriča, da prenos ne posega v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ob pregledu spisa je Komisija pojasnila, da še vedno meni, da je njena odločitev upravičena tudi na podlagi člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.

3.4 Varuh človekovih pravic se ne more strinjati s stališčem Komisije glede člena 4(1)(b) Uredbe 1049/2001. Najprej je treba opozoriti, da se zadevni dokumenti nanašajo na izvajanje projekta, ki ga financira EU. G. W. je bil eden od oseb, ki so bile zaposlene v ta namen. Zato je težko razumeti, kako bi lahko razkritje dokumentov v zvezi z izvajanjem tega projekta oslabilo varstvo "zasebnosti" ali "celovitosti" W. Varuh nadalje ugotavlja, da - kot je bilo ugotovljeno zgoraj (glej točko 2.4) - zadevni dokumenti samo potrjujejo trditev Komisije, da W. ni izpolnil vseh odgovornosti, ki so mu bile zaupane s pogodbo. Glede na to, da je Komisija svojo trditev navedla v svojem mnenju, ki je javno dostopen dokument, je težko razumeti, kakšno nadaljnjo škodo bi razkritje zadevnih dokumentov lahko povzročilo pravici g. W. do zasebnosti in integritete. Vendar varuh človekovih pravic tudi ob predpostavki, da bi razkritje dokumentov lahko vplivalo na zasebnost ali integriteto W., meni, da Komisija ni ustrezno preučila možnosti odobritve delnega dostopa, na primer z odobritvijo dostopa do različic dokumentov, v katerih je bilo ime W. izbrisano.

3.5 Na splošno bi lahko stališče Komisije v tem primeru razumeli tako, da se lahko, kadar je ime osebe (ki je osebni podatek) navedeno v dokumentu, ki ga ima Komisija, ta dokument razkrije le, če oseba, ki prosi za dostop, dokaže potrebo po prenosu osebnih podatkov v skladu s členom 8(b) Uredbe 45/2001. Glede na to, da večina dokumentov vsebuje imena, bi ta razlaga pravici dostopa javnosti do dokumentov, ki je temeljna pravica, priznana v členu 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, odvzela večino njenega pomena. V zvezi s tem je treba zlasti opozoriti, da člen 6(1) Uredbe št. 1049/2001 določa, da prosilcu, ki zahteva dostop do dokumentov v lasti institucije Skupnosti, ni treba navesti razlogov. Stališče Komisije, da mora oseba, ki zahteva dostop do dokumenta, dokazati potrebo po poimenovanju, kadar zadevni dokument vsebuje tako ime, je težko združljivo s to določbo.

3.6 Da bi se izognili kakršnemu koli dvomu, želi varuh človekovih pravic poudariti, da se strinja, da je lahko zaradi potrebe po varstvu zasebnosti osebe potrebno, da institucija Skupnosti ne razkrije imena te osebe, ko je zaprošena za dostop do dokumenta, ki vsebuje ime te osebe. Vendar varuh človekovih pravic meni, da mora taka odločitev temeljiti na dejstvih posameznega primera in da jo je treba sprejeti ob ustreznem upoštevanju dejstva, da je treba izjeme od pravice do dostopa razlagati ozko. Poleg tega meni, da je treba v takih primerih posebej skrbno preučiti možnost odobritve delnega dostopa.

3.7 Komisija se je sklicevala tudi na prvo alineo člena 4(2) Uredbe 1049/2001, v skladu s katero se dostop lahko zavrne, če bi razkritje oslabilo poslovne interese fizične ali pravne osebe. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija poudarila, da je imela v mislih poslovni interes W. in nobene druge osebe. Vendar je težko razumeti, kakšni bi lahko bili poslovni interesi W., ki naj bi jih zagovarjala Komisija. Kot je bilo navedeno zgoraj, zadevni dokumenti le potrjujejo trditev Komisije, da W. ni izpolnil vseh obveznosti, ki so mu bile zaupane s pogodbo. Glede na to, da je Komisija svojo trditev navedla v svojem mnenju, ki je javno dostopen dokument, je težko razumeti, kakšno nadaljnjo škodo bi razkritje zadevnih dokumentov lahko povzročilo domnevnim poslovnim interesom W. Poleg tega je treba opozoriti, da je Komisija poudarila, da ni razloga za domnevo, da je W. osebno odgovoren za to, da novi mandat ni bil spoštovan. Glede na to je še težje razumeti, kako bi lahko razkritje dokumentov škodilo poslovnim interesom W.

3.8 Ob upoštevanju zgoraj navedenega varuh človekovih pravic meni, da Komisija ni zagotovila razumne razlage za zavrnitev dostopa do ustreznih dokumentov. To je primer nepravilnosti.

4 Sklepna ugotovitev

Glede na navedeno varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisiji pošilja naslednji osnutek priporočila:

Osnutek priporočila

Komisija bi morala ponovno preučiti pritožnikovo zahtevo za dostop do dokumentov.

Komisija in pritožnik bosta obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje do 31. julija 2005. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje odločitve varuha človekovih pravic in opis ukrepov, sprejetih za izvedbo osnutka priporočila.

Strasbourg, 29. aprila 2005

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 15).

(2) Na voljo na spletišču varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu).

(3) Komisija je predložila seznam teh dokumentov.

(4) UL 2001, L 8, str. 1.

(5) UL 2001, L 145, str. 43.

(6) UL 2001, L 8, str. 1.