(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (1))

POVZETEK

Pritožba v tej zadevi se nanaša na zavrnitev Komisije, da upravičencu sheme podpore za skupno podjetje (program skupnega podjetja Phare - "JOP Phare") izplača dogovorjena sredstva. Dne 13. junija 2000 so službe Komisije opravile revizijo podjetja pritožnika. Revizija še ni končana. Poleg tega se pritožba nanaša na zavrnitev Komisije, da pritožniku vrne glavno knjigo, ki jo je pridobila med revizijo. Med to preiskavo je pritožnik trdil tudi, da je bila njegova družba vpisana na črni seznam.

Komisija trdi, da revizije ni bilo mogoče zaključiti, ker pritožnik ni predložil potrebnih dokumentov. Poleg tega knjiga, vzeta med revizijo, ni bila izvirna. Nazadnje, pritožnik ni bil vpisan na črni seznam, temveč v notranji sistem Komisije za zgodnje opozarjanje.

Varuh človekovih pravic na podlagi razpoložljivih dokazov meni, da Komisija pritožnika ni ustrezno obvestila o dokumentih, ki jih je moral predložiti, da bi lahko Komisija dokončala revizijo in pravočasno sprejela odločitev v zvezi s plačilom sredstev. Poleg tega varuh človekovih pravic meni, da mu Komisija ni zagotovila razumne razlage za zavrnitev vračila evidence. Nazadnje varuh človekovih pravic verjame, da bo Komisija ponovno preučila registracijo pritožnikovega podjetja v sistemu zgodnjega opozarjanja glede na rezultate revizije.

V teh okoliščinah varuh človekovih pravic pripravi osnutek priporočila. Komisijo poziva, naj pritožnika obvesti o dokumentih, ki naj bi jih predložil za revizijo, in mu vrne glavno knjigo.

PRITOŽBA

Pritožnik je izvršni direktor GERE; družba, registrirana v Luksemburgu. GERE je zaprosil za sredstva EU v okviru programa JOP Facility 2. V skladu s postopkom prijave je bilo treba zahtevo vložiti prek finančnega posrednika (FI). Po navedbah pritožnika je Komisija oktobra 1998 sprejela projekt. Avgusta 1999 so bili Komisiji prek FI posredovani spremni dokumenti, družba pa je pričakovala, da bo plačana v 60 dneh. Komisija je prek FI večkrat zahtevala dodatne informacije. Zdi se, da nobena od predloženih informacij ni zadovoljila Komisije in se je zato odločila, da opravi revizijo družbe. To je bilo storjeno 13. junija 2000. Do konca oktobra 2000 podjetje ni bilo plačano in kljub več stikom s Komisijo ni bilo niti obveščeno o rezultatih revizije niti mu ni bilo poslanih nekaj izvirnih dokumentov, ki jih je Komisija vzela med revizijo.

Pritožnik se je zato odločil vložiti pritožbo proti Evropski komisiji in navedel naslednje:

1. Pogodbeni položaj podjetij, ki pri Komisiji zaprosijo za sredstva JOP, ni jasen. Čeprav družba GERE nikoli ni podpisala pogodbe s Komisijo, ji ta nalaga obveznosti.

2. Način širjenja informacij je kontraproduktiven. Odnosi med GERE in Komisijo so večinoma potekali prek FI. Zato ni jasno, ali je bil pritožnik pozvan, naj predloži informacije, ki jih je Komisija resnično potrebovala.

3. Komisija bi morala pri izvajanju nadzora omejiti svoje preiskave na elemente, povezane s financiranim projektom, ne da bi nadzorovala celotno poslovno računovodstvo družbe.

4. GERE ni bil nikoli obveščen o rezultatih revizije, izvedene 13. junija 2000.

5. Komisija je zavrnila vračilo izvirnih dokumentov, ki so ji bili predloženi za namene navedene revizije.

Pritožnik je zahteval plačilo sredstev in vrnitev izvirnih dokumentov, ki so bili zaupani Komisiji.

Poizvedba

Mnenje Evropske komisije

Evropska komisija je v svojem mnenju o pritožbi povzela naslednje:

1. Komisija in FI sta 18. januarja 1996 podpisali okvirni sporazum. Za vsak projekt Komisija in finančni instrument podpišeta poseben sporazum. Ta nato z upravičencem do sredstev podpiše sporazum o financiranju (FinA). V primeru družbe GERE sta bila SA in FinA podpisana 26. oktobra 1998. FinA se je izrecno skliceval na okvirni sporazum in nadzorni organ. Obe vsebujeta določbe, ki določajo obveznosti upravičenca do Komisije. Pritožnik zato ni mogel trditi, da ni vedel za položaj in svoje obveznosti do Komisije.

2. Načeloma vsi stiki z upravičenci potekajo prek finančnega instrumenta, vendar Komisija meni, da to ni kontraproduktivno. Nasprotno, to potencialnim upravičencem po vsej Evropi omogoča, da izkoristijo pomoč izkušenih strokovnjakov. V obravnavani zadevi se zdi, da težave izvirajo iz odnosov med FI in pritožnikom.

3. Finančna uprava se sklicuje na določbe okvirnega sporazuma in nadzornega organa, ki Komisiji dajejo pravico, da izvede „…any in vse kontrole…“. Namen opravljenih kontrol je bil ugotoviti, ali je bil GERE upravičen do financiranja, in nadzorovati sam financirani ukrep. To je zahtevalo dostop do vseh datotek podjetja.

4. Revizorji Komisije so 13. junija 2000 obvestili GERE o začasnih sklepih. Vendar je bil upravičenec pozvan, naj pred zaključkom revizije predloži dodatna dokazila. Ena od izjav, ki jih je 16. avgusta 2000 poslal pritožnikov odvetnik, ni bila zadovoljiva. Komisija si od takrat prizadeva pridobiti ustrezen dokument od osebe, ki je izdala izjavo. Pritožnik ni nikoli izpolnil svojih obveznosti, ustrezna dokazila niso bila nikoli predložena, zato jih ni bilo mogoče odobriti in zato sredstva niso bila izplačana.

5. Knjiga (Grand Livre), ki jo ima Komisija, je datirana 13. junija 2000, na dan revizije, in jo je na zahtevo revizorjev natisnil knjigovodja GERE. Računovodja družbe GERE je računovodske izkaze za leto 1999 posredoval 13. aprila 2000; zato je bila prvotna knjiga nujno pripravljena pred tem datumom. Nazadnje je Komisija pritožnikovemu odvetniku ponudila možnost, da pregleda dokumente, ki jih ima Komisija. Ta priložnost ni bila nikoli izkoriščena.

Pripombe pritožnika

Evropski varuh človekovih pravic je pritožniku posredoval mnenje Evropske komisije in ga pozval k predložitvi pripomb. Pritožnik je v odgovoru povzel naslednje:

1. Kljub njegovim zahtevam FI ni nikoli razkrila kopij ali dovolila vpogleda v FA in SA. Čeprav so ti dokumenti navedeni kot priloge k finančni uredbi, jih družba GERE ni nikoli videla. Komisija je bila o tem obveščena. Vendar pa GERE v zvezi s tem sprejema svojo odgovornost.

2. Tovrstna pogodba s sklicevanji na druge pogodbe, ki vključujejo tretje osebe, povzroča zmedo. V nasprotju s pričakovanji Komisije pritožnik meni, da zadevni finančni instrument ni visokokvalificiran strokovnjak. GERE bi lahko upal na boljše spremljanje zadeve in meni, da bi morala Komisija spremljati dejavnosti finančnih posrednikov.

3. Družba GERE ni nikoli nasprotovala reviziji. Vendar so bila tehnična in finančna poročila predložena 5. avgusta 1999. Od takrat družba GERE ni nikoli prejela nobenih pisnih pripomb ali plačil Komisije. Čeprav bi lahko Komisija ali FI v skladu z dobro upravno prakso pisno zahtevala vse dodatne informacije, je bila družba GERE za informacije zaprošena ustno in večkrat posamezno. Poleg tega so bili ti zahtevki vloženi šele, ko je GERE poizvedoval o napredku zadeve.

4. Skupina GERE ni prejela nobenih pisnih ali začasnih sklepov o reviziji. Pisne zahteve Komisije za informacije so sledile pisnim zahtevam GERE v zvezi z vrnitvijo njegove knjige transakcij. Čeprav je združenje GERE Komisijo večkrat zaprosilo za rezultate revizije in plačilo sredstev, pritožnik še vedno ne pozna razlogov, zaradi katerih Komisija revizije ni dokončala.

5. Pritožnik meni, da Komisija ni pristojna za odločitev, ali je predloženi dokument izvirnik ali ne. Pravzaprav je vsakič, ko je knjiga natisnjena, zaračunana družbi GERE. Vendar mora vsako podjetje s sedežem v Luksemburgu v svojih prostorih voditi evidenco. Zavrnitev Komisije, da vrne glavno knjigo, stane GERE vsaj 100 EUR.

Nazadnje pritožnik obžaluje, da bo vse posledice pomanjkljivosti tega projekta nosila najšibkejša stranka, tj. GERE. Čeprav družba GERE ni bila obveščena o vseh pogojih pogodbe, ni nikoli zavrnila sodelovanja. Pritožnik obžaluje, da je bila sodba v zadevi GERE izdana pred sodbo in da je bila uvrščena na črni seznam.

Nadaljnje poizvedbe

Pritožnik je 2. maja 2001 varuhu človekovih pravic predložil dokaze v zvezi z vpisom GERE na črni seznam Komisije. Pritožnik je prejel telefaks, ki ga je poslalo Skupno raziskovalno središče (JRC) Evropske komisije v Ispri in ga obvestilo, da je bilo plačilo za drug projekt blokirano, ker je bil GERE na črnem seznamu EU.

Po skrbni preučitvi tega novega elementa se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave. Varuh človekovih pravic je zato Komisijo pozval, naj ga obvesti, ali je Komisija blokirala plačila družbi GERE na podlagi nespornih pogodb. Poleg tega je varuh človekovih pravic poizvedoval o delovanju črnega seznama, ki ga je navedel uradnik Komisije.

Komisija je obžalovala besedilo, ki ga je eden od njenih uradnikov uporabil za omembo svojega notranjega sistema zgodnjega opozarjanja, vzpostavljenega na zahtevo Evropskega parlamenta. Namen sistema zgodnjega opozarjanja je opredeliti upravičence do sredstev Skupnosti, ki so storili upravne napake ali goljufije. Sistem zgodnjega opozarjanja ne ustavi plačila; le otežuje delo in zahteva dodatno preverjanje s strani pristojnih služb. V primeru družbe GERE je prišlo do obžalovanja vrednih zamud. Julija se je Komisija zanj opravičila in plačala dolgovane zneske v okviru nespornega projekta ter zamudne obresti.

Pritožnik je menil, da družba GERE nikoli ni bila obveščena o goljufiji ali upravni napaki, ki bi bila razlog za njeno registracijo v sistemu zgodnjega opozarjanja. Pritožnik trdi, da uradniki Komisije sistem zgodnjega opozarjanja običajno označijo kot črni seznam in da je njegov učinek blokiranje plačil. Če sistem zgodnjega opozarjanja ni bil črni seznam, se ne bi smel obravnavati kot tak, registrirana podjetja pa bi morala biti o tem pisno obveščena.

ODLOČBA

1 Domnevno nejasen pogodbeni položaj v razmerju do Komisije

1.1 Pritožnik je menil, da je pogodbeni položaj podjetij, ki zaprosijo za sredstva JOP, v razmerju do Komisije nejasen. Družba GERE ni nikoli podpisala pogodbe s Komisijo in ji ta nalaga obveznosti.

1.2 Komisija je trdila, da pritožnik ne more prezreti svojih pogodbenih obveznosti do Komisije. Vse določbe so bile jasno določene v sporazumu o financiranju ter priloženih okvirnih in posebnih sporazumih.

1.3 Varuh ugotavlja, da pritožnik meni, da FI ni ustrezno obvestila GERE o vseh pogodbenih določbah, ki se uporabljajo za sporazum o financiranju. Pritožnik je priznal tudi svojo odgovornost za ta vidik zadeve. Zdi se, da je družba GERE sklenila pogodbo, ne da bi se seznanila s prilogami k tej pogodbi, ki so vsebovale določbe o obveznostih do Komisije. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da ni dokazov o nepravilnostih Komisije v zvezi s tem vidikom zadeve.

2 Posredovanje informacij med združenjem GERE in Komisijo

2.1 Pritožnik je menil, da je način razširjanja informacij kontraproduktiven. Odnosi med GERE in Komisijo so večinoma potekali prek FI. Zato ni jasno, ali je bil pritožnik pozvan, naj predloži informacije, ki jih je Komisija resnično potrebovala.

2.2 Komisija je trdila, da uporaba finančnega instrumenta zagotavlja, da spis obravnava izkušen strokovnjak.

2.3 Varuh ugotavlja, da v spisu ni dokazov, da je sistem uporabe finančnih posrednikov kot tak kriv za težave v odnosih med GERE in Komisijo. Zdi se, da Komisija in pritožnik del odgovornosti za pomanjkljivosti pri kroženju informacij pripisujeta FI. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da ni dokazov o nepravilnostih Komisije v zvezi s tem vidikom zadeve.

3 Obseg revizije

3.1 Pritožnik je menil, da bi morala Komisija pri izvajanju revizije omejiti svoje preiskave na elemente, povezane s financiranim projektom, ne da bi nadzorovala celotno poslovno računovodstvo podjetja.

3.2 Komisija je trdila, da je bil obseg revizije v skladu s pogodbenimi obveznostmi GERE.

3.3 Glede na pogodbene določbe, zlasti glede na ustrezni okvirni sporazum, se zdi, da Komisija pri izvajanju revizije GERE ni prekoračila svojih pooblastil. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da v zvezi s tem vidikom zadeve ni bilo nepravilnosti.

4 Neobveščanje GERE o rezultatih revizije

4.1 Po mnenju pritožnika GERE ni bil nikoli obveščen o rezultatih revizije, opravljene 13. junija 2000.

4.2 Komisija je menila, da so revizorji Komisije 13. junija 2000 obvestili GERE o začasnih sklepih. Vendar je bil upravičenec pozvan, naj pred zaključkom revizije predloži dodatna dokazila. Kljub večkratnim zahtevam pritožnik ni nikoli izpolnil svojih obveznosti, ti dokumenti niso bili nikoli predloženi, zato jih ni bilo mogoče odobriti in zato sredstva niso bila izplačana.

4.3 Varuh ugotavlja, da iz obravnavanih dokumentov ni razvidno, da bi Komisija pritožnika seznanila z dokumenti, ki naj bi jih predložil, da ne bi prišlo do zamud pri odločitvi Komisije glede izplačila sredstev. To bi lahko pomenilo nepravilnost, zato bo varuh človekovih pravic pripravil osnutek priporočila v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic.

5 Zavrnitev vračila izvirnih dokumentov, pridobljenih med revizijo

5.1 Pritožnik je trdil, da je Komisija zavrnila vrnitev izvirnih dokumentov, ki so bili predloženi za namene navedene revizije.

5.2 Komisija je trdila, da knjiga, ki jo je GERE posredoval revizorjem in ki jo vodijo službe Komisije, ni izviren dokument. Natisnjena je bila na dan revizije.

5.3 Varuh človekovih pravic razume, da Komisija od 13. junija 2000 za namene nadzora uporablja evidenco GERE za leto 1999. Čeprav je bil dokument natisnjen posebej za revizijo, pritožnik trdi, da je bila njegovemu podjetju zaračunana znatna pristojbina za ponovno izdajo tega dokumenta. Pritožnik je zato zahteval, da se mu vrne knjiga, za katero meni, da je v lasti družbe GERE.

5.4 Komisija varuhu človekovih pravic ni ustrezno obrazložila zavrnitve nadaljevanja dela v zvezi s fotokopijo knjige in vračila dokumenta, natisnjenega 13. junija 2000, družbi GERE. Varuh človekovih pravic bo zato pripravil osnutek priporočila v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic.

6 Domnevna uvrstitev družbe GERE na črni seznam in njene posledice

6.1 Pritožnik je trdil, da je GERE na črnem seznamu Komisije. To je blokiralo vsa plačila, ki naj bi jih Komisija izvedla družbi GERE, tudi na podlagi nespornih pogodb.

6.2 Komisija je pojasnila, da so bila plačila odložena zaradi njenega notranjega sistema zgodnjega opozarjanja. Ta sistem zahteva dodatno preverjanje pred izplačilom upravičencem, ki so registrirani v sistemu zgodnjega opozarjanja zaradi upravnih napak ali goljufij. V obravnavanem primeru je bila družba GERE vpisana v sistem zgodnjega opozarjanja zaradi težav v zvezi s pogodbo, podpisano v okviru projekta JOP.

6.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bilo med to preiskavo mogoče izvršiti plačila, ki jih je bilo treba nakazati združenju GERE na podlagi nespornih pogodb. Komisija je varuhu človekovih pravic predložila razumno obrazložitev razlogov za registracijo GERE v sistemu zgodnjega opozarjanja. Varuhinja človekovih pravic je zato sklenila, da v zvezi s tem vidikom zadeve ni dokazov o nepravilnostih.

6.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da nekateri uradniki Komisije menijo, da je sistem zgodnjega opozarjanja črni seznam, čeprav je Komisija navedla, da ni. Varuh človekovih pravic lahko zato pozneje razmisli o preiskavi splošnega delovanja sistema zgodnjega opozarjanja v okviru preiskave na lastno pobudo.

7 Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic meni, da je pristop Komisije v tej zadevi povzročil nepravilnosti. Varuh človekovih pravic zato v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisiji predlaga naslednji osnutek priporočila:

Osnutek priporočila

Komisija bi morala pritožnika pisno obvestiti o dokumentih, ki naj bi jih predložil, da bi lahko Komisija v razumnem roku sprejela odločitev o plačilu. Poleg tega bi morala Komisija vrniti knjigo pritožnika GERE za leto 1999, natisnjeno 13. junija 2000.

Komisija in pritožnik bosta obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje pred 28. februarjem 2002. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje osnutka priporočila varuha človekovih pravic in opis njegovega izvajanja.

 

Jacob SÖDERMAN

Strasbourg, 4. decembra 2001

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 15).