# Osnutek priporočila evropskega varuha človekovih pravic v preiskavi pritožbe 2350/2007/RT proti Evropskemu parlamentu
- Avtor: Evropski varuh človekovih pravic
- Datum: 2008-11-26T00:00+01:00[Europe/Paris]
- [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/recommendation/sl/3716)
---
(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic[\[1\])](#_ftn1){#_ftnref1}
OZADJE PRITOŽBE
---------------
1. Evropski parlament je 6. septembra 2006 sprejel sklep o izvajanju pilotnega programa pripravništva za invalide. Usklajevala ga je skupina uradnikov iz služb treh različnih generalnih direktoratov v Parlamentu: Enota za enake možnosti in raznolikost (EODU), Urad za pripravništvo (TO) in Enota za preprečevanje in dobro počutje na delovnem mestu (UPWB). Program se je začel izvajati marca 2007.
2. Med 15. septembrom in 15. oktobrom 2006 je Parlament na svoji spletni strani (EUROPARL) objavil razpis za zbiranje prijav za zgoraj navedeni program. Na spletišču so bili skupaj z besedilom razpisa objavljeni naslednji dokumenti:
* opis pilotnega programa pripravništva za invalide;
* interni pravilnik za opravljanje prakse in študijske obiske v sekretariatu Evropskega parlamenta;
* kodeks dobre prakse za zaposlovanje invalidov; in
* vzorec prijavnega obrazca in spletni prijavni obrazec.
3. Pritožnik je vložil spletno vlogo, ki je vsebovala okence, v katerem so lahko prosilci navedli, ali so invalidi. Pritožnik je označil to polje. Navedla je tudi, da se zavzema za naslednje generalne direktorate v Parlamentu: GD za predsedstvo, GD za zunanjo politiko (GD EXPO) in pravna služba. Pritožnik je kot prvo izbiro za opravljanje prakse navedel Bruselj, kot drugo pa Strasbourg.
4. Urad Evropskega parlamenta za pripravništvo je 26. oktobra 2006 pritožnika po elektronski pošti zaprosil,*naj mu posreduje „informacije o invalidnosti in morebitne posebne prilagoditve ali pomoč, ki* bi jih*morda potreboval".* V elektronskem sporočilu je bilo nadalje pojasnjeno, da „se*bodo*vse informacije o \[pritožnikovi\]* invalidnosti uporabljale samo v sekretariatu Evropskega parlamenta in samo za zagotavljanje razumnih prilagoditev, če*bo \[pritožnik\]* izbran".*
5. Istega dne je pritožnik poslal zahtevane informacije. Pojasnila je, da*so „najpogostejše ovire, s katerimi se običajno* *srečuje, stopnice in stopnišča v stavbah, na prevoznih sredstvih in celo ob cesti. Sooča se tudi z ovirami v zgradbah. Te ovire so ozka vrata, široka* manj kot 70 cm, ozki prostori, v katerih \[ni*imela\] dovolj prostora za \[njen\] invalidski voziček, ozka stranišča ali nedostopna stranišča za \[njen\]* *invalidski voziček".* Poudarila je, da potrebuje dostopna prevozna sredstva in da bi bilo treba prilagoditi tudi*kraj dela: brez stopnic, z dostopom do stranišča in dovolj prostora za invalidski* *voziček.* „Pritožnica je tudi navedla, da bo potrebovala dostopno stanovanje z dovolj prostora, da se bo lahko gibala na invalidskem vozičku. Poudarila je, da \>\>se*sploh ne more nasloniti na noge in*jih ne more čutiti\<\<.**
6. pritožnik je bil izbran za sodelovanje v programu in mu je bila poslana ponudba za pripravništvo. Dodeljena je bila v Pododbor za človekove pravice GD EXPO v Bruslju.
7. Pritožnik je sprejel ponudbo za pripravništvo. Pripravništvo se je začelo 1. marca 2007 in končalo 31. julija 2007.
PREDMET VPRAŠANJA
-----------------
8. Pritožnik je v pritožbi varuhinji človekovih pravic trdil, da Evropski parlament ni uspel:
1. da ji zagotovi usposabljanje, za katero se je prijavila; in
2. zagotoviti, da je bila med pripravništvom ustrezno obravnavana.
Poizvedba
---------
9. Parlament je 31. januarja 2008 zaprosil za podaljšanje roka za predložitev mnenja do 29. februarja 2008. Parlament je 28. februarja 2008 poslal svoje mnenje, ki je bilo posredovano pritožniku, da poda svoje pripombe. Svoje pripombe je poslala 17. aprila 2008.
10. Varuh človekovih pravic je 29. maja 2008 Parlament zaprosil za dodatne informacije v zvezi s to zadevo. Parlament je odgovor poslal 21. julija 2008. Ta odgovor je bil posredovan tudi pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb, ki ga je poslal 11. avgusta 2008.
ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA
----------------------------
### A. Domnevna nezmožnost Parlamenta, da bi pritožniku zagotovil vrsto usposabljanja, za katero se je prijavila
*Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic*
11. V podporo zgornji trditvi je pritožnica trdila, da je Parlament pred prihodom v Bruselj ni obvestil, da bo njena naloga „preverjanje*dostopnosti stavb, pisanje poročil za EODU ali sodelovanje na sestankih v zvezi z invalidnostjo", namesto da* bi delala v sekretariatu Pododbora za človekove pravice.
12. Parlament je v svojem mnenju navedel, da je veliko kandidatov za „standardno" plačano prakso. S prijavo na „posebni" pilotni program prakse za invalide je povečala možnosti za opravljanje prakse v Parlamentu (za obdobje od marca do julija 2007 je bilo za pilotni program izbranih deset kandidatov).
13. Poleg tega je Parlament poudaril, da se je pritožnik prostovoljno odločil, da se prijavi za pilotni program pripravništva za invalide. Čeprav je bila invalidnost eden od pogojev za upravičenost do programa, so bili kandidati izbrani na podlagi njihovih znanj in spretnosti, da bi najbolje ustrezali profilu delovnega mesta.
14. EODU je 19. decembra 2006 tožečo stranko po telefonu obvestil, da je bila izbrana za pripravništvo v okviru pilotnega programa pripravništva za invalide. Te informacije so bile potrjene z elektronskim sporočilom, poslanim iz poštnega predala navedenega pilotnega programa. Pritožnik je ponudbo sprejel.
15. arliament je poudaril, da je pritožnica opravljala "*različne naloge* " v okviru Pododbora za človekove pravice, in sicer "*je pripravljala obvestila, manjša poročila in pisma; iskala je osnovne informacije in članke; udeležila se je sestankov in predložila povzetke.* Pritožnica je v svojem poročilu o praksi ocenila, da je večina vidikov njenega dela v Parlamentu*zadovoljivih.*
*Ocena varuha človekovih pravic*
16. Iz mnenja Parlamenta je razvidno, da sta bila v času te pritožbe v Parlamentu dva programa prakse: (i) "standardni" program in (ii) "posebni" pilotni program za invalide.
17. Pritožnica je trdila, da jo je Parlament na začetku prakse pozval, naj „preveri*vrata pri vratih, garažo pri garaži, da bi našla enostaven način za vstop, in jim predloži poročila, da bi pripravila vse za \[prihodnje\]* *invalidne praktikante".* Parlament tega dejstva ni izpodbijal.
18. Ko pa se je pritožnica prijavila na pripravništvo, ni vedela, da bo morala med pripravništvom opravljati zgoraj navedene posebne naloge.
19. V zvezi s tem se spletna stran, ki se sklicuje na pilotni program, ni sklicevala na take naloge. Potencialni kandidati bi zato lahko razumno pričakovali, da bodo naloge invalidnih pripravnikov enake nalogam pripravnikov, ki opravljajo „standardno" pripravništvo.
20. Čeprav je pritožnik vedel za sklep Parlamenta o izvajanju zadevnega pilotnega programa, je navedeni sklep vseboval le določbo, da morajo praktikanti predložiti končno poročilo o svoji praksi, da ocenijo svoje izkušnje in izrazijo svoja stališča o programu[\[2\].](#_ftn2){#_ftnref2} Natančnejše informacije o tem, da bi bila takšna poročila osredotočena na zmogljivosti, ki so na voljo invalidom, ali da bi bile posebne naloge rezervirane za pripravnike invalide, niso bile predložene. Poleg tega je bil pritožniku dostop do navedene odločbe otežen, ker spletno mesto, ki se je sklicevalo na pilotni program, ni vsebovalo povezave do njega.
21. Poleg tega v ponudbi za pripravništvo in dopisu o sprejemu, ki ju je prejel pritožnik, niso bile podrobno navedene zadevne posebne naloge, prav tako pa pilotni program za invalide sploh ni bil omenjen. Sklicevali so se le na „standardni" program pripravništva.
22. Glede na navedeno je pritožnica lahko upravičeno menila, da je bila sprejeta v program pripravništva, v katerem bi bile njene naloge enake nalogam pripravnikov, sprejetih v okviru standardnega programa pripravništva.
23. Parlament je pritožnici, preden je sprejela ponudbo za prakso, ni jasno pojasnil, da bodo njene naloge v okviru pilotnega programa take, kot so podrobno opisane v točki 17 zgoraj, zato jo je zavedel. To je bil primer nepravilnosti.
### B. Domnevno nezagotavljanje, da je bila pritožnica med prakso v Evropskem parlamentu ustrezno obravnavana
*Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic*
24. Pritožnik je v podporo svoji trditvi poudaril, da se je ob prihodu in med bivanjem v Bruslju soočal s precejšnjimi težavami glede dostopnosti. V zvezi s tem je opozorila na slabo dostopnost prostorov Parlamenta, pomanjkanje dostopnih prevoznih sredstev in težave, ki jih je imela pri iskanju stanovanja v Bruslju, prilagojenega njenim potrebam. Poudarila je tudi nezadostno podporo, ki jo je prejela od služb Parlamenta, zlasti od zdravstvene službe in EODU. Udeležiti se je morala sestankov EODU in bila pozvana, naj opravlja posebne naloge, kot so opisane v točki 17 zgoraj. Parlament je objavil tudi njene fotografije na invalidskem vozičku in jo prosil za intervjuje.
25. Kar zadeva njeno pripravniško delo, jo je Pododbor za človekove pravice obravnaval kot „osebo,*ki jo je tja poslala EODU".* Poudarila je, da ne želi, da bi ji ponudili pripravništvo zaradi invalidnosti ali z njo povezanih razlogov. Ugotovila je naslednje: "\[ona\]*je bila uporabljena v službi enakih možnosti za propagando, ne da bi imela njihovo podporo. Nikakor ni* *prišla sem, da bi bila "invalidna" v Evropskem parlamentu. *Prišla* je, da bi pozabila na besedo "invalidni" in iskala načine normalnega življenja med normalnimi ljudmi. S tega vidika* je*bila zelo razočarana.*
26. Parlament je v svojem mnenju pojasnil, da so njegove službe preverile dostopnost stavbe ATRIUM (kjer je bila dodeljena pritožnica) ter pred njenim prihodom izvedle potrebne in izvedljive prilagoditve. Kljub temu mora institucija upoštevati toge upravne postopke in „ni*bilo lahko najti pravočasnih ad hoc rešitev".* Po pritožnikovi prošnji za posebno sobo za počitek ji je zdravstvena služba ponudila sobo s posteljo. Fotografije, na katerih se je pojavila pritožnica, je posnela uradna fotografinja Parlamenta na seminarju o invalidski politiki, ki se ga je sama udeležila.
27. Kar zadeva težave z dostopnostjo, s katerimi se je soočala pritožnica ob prihodu v Bruselj, je Parlament poudaril, da so praktikanti še naprej v prvi vrsti odgovorni za iskanje nastanitve, podpis pogodb in iskanje ustreznih poti za vsakodnevni prevoz na delo in z njega. Vendar so službe Parlamenta v okviru pilotnega programa prakse*„aktivno"*uredile prostore za praktikante zunaj njihovega delovnega mesta. Šest tednov pred koncem prakse je uprava bruseljskega mesta Parlamentu pozitivno odgovorila, da bi pritožnik lahko uporabljal mestni prevoz za invalide. Vendar je to ponudbo zavrnila. Kljub temu je lahko prišla na delo, ne da bi morala uporabljati javni prevoz, saj je našla nastanitev v bližini prostorov Parlamenta.
28. Glede na težave, s katerimi se lahko srečujejo invalidni pripravniki, je bila pritožnikova mesečna štipendija dopolnjena z „invalidnim dodatkom". Zato je prejela približno 2.240 EUR mesečno.
*Ocena varuha človekovih pravic*
29. Varuhinja človekovih pravic najprej ugotavlja, da je pritožnica na zahtevo Parlamenta predložila podroben opis svojih potreb in težav, povezanih z njeno invalidnostjo. V zvezi s tem je pojasnila skupne ovire, ki jih običajno doživlja. Te so vključevale stopnice, ozka vrata, nedostopna stranišča, premalo prostora za invalidski voziček in nedostopna prevozna sredstva (odstavek 5 zgoraj).
30. Varuh človekovih pravic poudarja tudi, da je Parlament v svojem mnenju sam navedel, da je leta 2003 sodeloval pri celoviti reviziji dostopnosti vseh institucij EU. Po tej reviziji je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za izvajanje priporočil revizije in iskanje rešitev za izboljšanje dostopnosti prostorov Parlamenta. Poročilo je IWC predložila septembra 2006, torej v istem mesecu, ko se je začel izvajati pilotni program pripravništva za invalide. Navedla je, da bodo študije o dostopnosti stavbe ATRIUM, v kateri je pritožnica opravljala pripravništvo, opravljene konec leta 2006, v začetku leta 2007 in da so gradbena dela načrtovana za leti 2007 in 2008.
31. Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da je Parlament vedel, da je večina njegovih prostorov, zlasti stavba ATRIUM, neprimerna za pritožnikovo stanje. Stavba je zahtevala obsežno delo, ki se ni končalo, preden je pritožnica začela s pripravništvom. Poleg tega je bil Parlament seznanjen s podrobnimi potrebami pritožnika precej pred začetkom prakse.
32. Zato se postavlja vprašanje, zakaj je Parlament pritožnika povabil, naj postane praktikant in dela v tej stavbi, čeprav je vedel, da infrastruktura v njegovih prostorih v Bruslju sploh ne izpolnjuje pritožnikovih potreb. Prav tako bi lahko upravičeno podvomili v smisel in pravi namen prošnje Parlamenta praktikantu, naj preveri vsa vrata in vse hodnike v tej stavbi, da bi ugotovil morebitne težave za invalide, ki so mu bile dejansko že znane.
33. Pritožnik je navedel, da so ga v Parlamentu prizadela ozka vrtljiva vrata; morala je narediti obvoze, da bi našla dostopne vhode, in vsakič, ko je uporabila hodnik za poslance Evropskega parlamenta, v katerega je lahko vstopila z invalidskim vozičkom (medtem ko na drugih hodnikih ni mogla). To je storila kljub dejstvu, da je poslala "*kazensko evidenco* "[\[3\],](#_ftn3){#_ftnref3} da bi pridobila posebno izkaznico, ki bi ji omogočila uporabo koridorja za poslance Evropskega parlamenta (izkaznica dejansko ni bila nikoli zagotovljena). Prav tako ni mogla najti ustreznih stranišč in nekatere konferenčne sobe so ji bile nedostopne. Ker je imela težave pri uporabi menze, je Parlament predlagal, da bi ji lahko pomagal gasilec. Pritožnik je tudi navedel, da v bližini njegove pisarne ni prostora za počitek in da je dostop do zdravstvene službe predaleč.
34. Pritožnik je nadalje poudaril, da je imel težave pri iskanju dostopnega stanovanja v bližini Parlamenta in ni mogel uporabljati minibusa Bruselj City za invalide.
35. Vsem zgoraj navedenim negativnim izkušnjam bi se lahko izognili. Parlament bi lahko razumno prosil pritožnika, naj dela v delu stavbe, kjer ni vrtljivih vrat, in v bližini stranišča za invalide. Pritožnici bi lahko priskrbela posebno izkaznico, s katero bi lahko uporabljala menzo za poslance Evropskega parlamenta, namesto da bi morala prositi gasilca, naj jo spremlja v drugi menzi. Prav tako bi bilo objektivno mogoče pritožnici zagotoviti poseben prostor za počitek in ozaveščanje zdravstvene službe, ki jo potrebuje za pomoč. Vsi ti praktični ukrepi bi lahko bili izvedeni, vendar niso bili izvedeni.
36. Prav tako je razumno pričakovati, da bi lahko službe Parlamenta pred njenim prihodom preverile, ali so nekatera stanovanja s seznama, ki ga je pripravil, primerna ali ne za osebe na invalidskih vozičkih. Pritožnico bi lahko obvestila o stanovanjih, prilagojenih njenim razmeram, namesto da ji je dovolila, da sama obišče več neprimernih stanovanj. Parlament bi lahko preveril tudi pogoje za uporabo minibusa mesta Bruselj (avtobus je bil očitno rezerviran za osebe s stalnim prebivališčem) in bi lahko pred prihodom pritožnika od bruseljskih organov zahteval posebno opustitev teh pogojev. Varuh meni, da bi se večini teh težav, če ne vsem, lahko izognili. Dodatno plačilo, ki ga je Parlament dal pritožniku, čeprav je bil dobronameren, na koncu ni rešilo vseh njenih težav.
37. Parlament ni sprejel nobenega od ukrepov, potrebnih za odpravo zgoraj navedenih težav, čeprav bi to lahko storil. Poleg tega, kot je navedeno v točki 32 zgoraj, se je upravičeno vprašati, ali je Parlament dejansko nameraval pritožniku omogočiti opravljanje običajnih nalog drugih praktikantov v okviru standardnega programa usposabljanja ali, kot meni pritožnik, ga uporabiti zgolj za preverjanje dostopnosti stavb Parlamenta.
38. Pritožnica se je sklicevala na intervjuje, ki jih je morala opraviti, in na fotografije, ki jih je posnela na invalidskem vozičku in bodo objavljene v glasilu EP Newshound. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi lahko bila prisotnost pritožnika in njegovih kolegov v Parlamentu obravnavana bolj diskretno. Varuh opozarja, da se invalidi soočajo s številnimi ovirami, ki jim preprečujejo zagotavljanje enakih možnosti, neodvisnosti ter polne ekonomske in socialne vključenosti. V zvezi s tem je treba posebno pozornost nameniti njihovi želji, da ne bi bili prepoznani po svoji invalidnosti, temveč da bi bili cenjeni zaradi svojih poklicnih odlik.
39. Uporaba fotografij, ki poudarjajo invalidnost pritožnice, bi lahko okrepila njeno prepričanje, da je bila zaradi invalidnosti izbrana za pripravništvo, in zmanjšala njeno samozavest. Varuhinja človekovih pravic prav tako ne razume, zakaj se lahko Parlament sklicuje na dejstvo, da se je prostovoljno udeležila javnega seminarja, da bi upravičil objavo njene fotografije, ne da bi jo prosil za izrecno soglasje.
40. Pritožnica je poudarila, da jo je Pododbor za človekove pravice, kateremu je bila uradno dodeljena, vprašal le o njenih posebnih dolžnostih v okviru pilotnega programa in*jo obravnaval, kot da ji jih nalaga EODU.* Parlament v svojem mnenju ni niti izpodbijal te izjave niti podal razumne razlage za to dejstvo[\[4\].](#_ftn4){#_ftnref4} Varuhinja človekovih pravic meni, da se pritožnica, čeprav jo je Pododbor za človekove pravice prosil, naj opravi nekatere vsebinske naloge, povezane z njenim delom, ne bi mogla razumno posvetiti takim vsebinskim zadevam. Dejansko bi imela premalo časa za to, če bi morala preveriti tudi težave z dostopnostjo očitno neustrezne stavbe. Povsem razumljivo je torej, da je bila tudi pritožnica, ki je popolnoma usposobljena odvetnica in želi biti cenjena zaradi svojih zaslug ne glede na invalidnost, zelo razočarana nad vsebino pripravništva.
41. Varuh človekovih pravic odločno podpira in pozdravlja zamisel o vključevanju invalidnih praktikantov v delo Parlamenta. Varuhinja človekovih pravic razume, da je bil program pripravništva za invalide namenjen zagotavljanju enakih zaposlitvenih možnosti za invalide. Spodbuja in podpira takšne pozitivne ukrepe za invalide.
42. Zaposlitev za tak program bi se lahko razlikovala od standardnega programa, da bi se olajšalo sodelovanje invalidov. Kljub temu bi morale biti njihove naloge in vsebina programa čim bolj enake nalogam in vsebini neinvalidnih pripravnikov. Vsekakor ne bi smela biti "posebna" ali predmet posebnih oglaševalskih kampanj, čeprav so le notranje znotraj institucije.
43. V zvezi s tem, kot je v pripravljalni razpravi o Mednarodni konvenciji o pravicah invalidov[\[5\]](#_ftn5){#_ftnref5} poudaril visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice, obravnava, ki ustvarja posebne mehanizme ali ustanove, rezervirane za invalide, vodi le k njihovi socialni izključenosti in bi se ji bilo treba izogibati.
44. To je zlasti pomembno v zvezi z dostopom do zaposlitve ali poklicnega usposabljanja. Dostop do zaposlitve in strokovni razvoj sta za vsakega posameznika temeljnega pomena ne le kot sredstvo za zaslužek, ampak tudi kot pomemben način samouresničevanja in uresničevanja njegovega potenciala. Ko je sprejela ponudbo za prakso, je pritožnica v korespondenci s Parlamentom poudarila, da je zavezana neodvisnemu življenju. Kasneje je v svojem poročilu o pripravništvu z grenkobo izjavila, da je „prišla*sem, da bi pozabila na besedo invalid in poiskala načine za normalno življenje med običajnimi ljudmi.* Bila*je zelo razočarana.\<\<*
45. Varuh človekovih pravic na podlagi razpoložljivih dokazov meni, da Parlament pritožniku ni ponudil enakih možnosti usposabljanja kot v običajnem programu. Z znatnim omejevanjem nalog pritožnika kot praktikanta na preverjanje na podlagi lastnih negativnih izkušenj, ali je ena od stavb Parlamenta pripravljena sprejeti nadaljnje zaposlene/invalidne praktikante, je Parlament ravnal nepošteno in *v tem primeru škodoval* pritožnikovemu dostojanstvu. Čeprav v tem primeru osebne zavezanosti nekaterih uradnikov Parlamenta ni mogoče prezreti in si zasluži pohvalo, varuh poudarja, da bi se moral program izvajati v institucionalnem okviru Parlamenta. Če bi Parlament sprejel temeljitejše ukrepe, bi se s tem izognili temu, da bi nekateri predani uradniki ukrepali v zelo kratkem času, da bi pomagali pritožniku.
To je bil tudi primer nepravilnosti.
46. Varuhinja človekovih pravic se zaveda, da so se težave, ugotovljene v okviru te preiskave, pojavile pri prvem ukrepu pilotnega projekta, ki se je takrat začel. Zato ne more izključiti, da je bil vsaj del težav, ugotovljenih v tej preiskavi, morda že obravnavan in da so bili za prihodnje ukrepe že sprejeti ustrezni ukrepi. V zvezi s tem varuh človekovih pravic ugotavlja, da Parlament "obžaluje*vse pomanjkljivosti pri praktičnem izvajanju pilotne faze in vpliv, ki so ga te pomanjkljivosti lahko imele na izkušnje pritožnika*", pa tudi njegovo zavezanost izboljšanju programa in nadaljevanju teh pozitivnih ukrepov.
47. Nazadnje varuhinja z nezadovoljstvom ugotavlja, da je Parlament izjavil, da je „glede*na veliko število kandidatov za standardne sheme plačane prakse \[...\] prijava za pilotni program \[pritožniku\]*dejansko dala* več možnosti za pridobitev prakse v Evropskem parlamentu".* To je mogoče objektivno razlagati le tako, da želi izraziti stališče, da bi morala pritožnica imeti srečo, da ji je bilo zaradi njene invalidnosti sploh odobreno pripravništvo. Parlament ne more prezreti, da se mnenja, ki jih predloži v okviru preiskav varuha človekovih pravic, pošljejo pritožnikom za pripombe. Takšna izjava v odgovor na trditev o nepošteni obravnavi se lahko šteje le za globoko žaljivo in popolnoma nesprejemljivo ter lahko prispeva le k pritožnikovemu razočaranju in razumljivemu ogorčenju in škodi. Varuh človekovih pravic obžaluje obžalovanja vredno in nerodno pomanjkanje skrbnosti in natančnosti Parlamenta pri pripravi mnenja o pritožbi. Prepričan je, da bo Parlament v svojem odgovoru na osnutek priporočila v nadaljevanju posebej obravnaval in popravil to zelo pomembno vprašanje.
### C. Osnutek priporočila
Varuh človekovih pravic na podlagi svojih preiskav v zvezi s to pritožbo in glede na zgoraj navedena primera nepravilnosti Parlamentu predloži ustrezen osnutek priporočila:
*Parlament bi moral pritožniku ponuditi svoje najgloblje in iskreno opravičilo.*
*Parlament bi moral poročati tudi o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bi odpravil pomanjkljivosti, ki jih je varuh človekovih pravic ugotovil v svoji preiskavi.*
Parlament in pritožnik bosta obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Parlament pošlje podrobno mnenje do 28. februarja 2009. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje odločitve varuha človekovih pravic in opis ukrepov, sprejetih za izvedbo osnutka priporočila.
P. Nikiforos DIAMANDOUROS
V Strasbourgu, 26. novembra 2008
*** ** * ** ***
[\[1\]](#_ftnref1){#_ftn1} Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom), UL L 113, str. 15.
[\[2\]](#_ftnref2){#_ftn2} Člen 15(g) Sklepa o pripravništvih za invalide v sekretariatu Evropskega parlamenta se glasi: „Spremljanje*in vrednotenje: Pripravniki, nadzorniki in drugi zadevni uslužbenci bodo morali oceniti svoje izkušnje in dojemanje programa. Urad za pripravništvo bo ob koncu prvega obdobja pripravništva ocenil, ali so potrebne spremembe in izboljšave."*
[\[3\]](#_ftnref3){#_ftn3} Potrdilo, ki ga izdajo nacionalni organi in ki določa, da zadevna oseba ni bila obsojena za nobeno kaznivo dejanje.
[\[4\]](#_ftnref4){#_ftn4} Parlament je v svojem mnenju zgolj omenil, da „je*pritožnik opravljal različne naloge: priprava obvestil, manjših poročil in pisem; iskanje osnovnih informacij in novičarskih člankov; Udeleževala se je sestankov in pripravljala povzetke.*
[\[5\]](#_ftnref5){#_ftn5} *Govor visoke komisarke na informativnem sestanku o času kosila med drugim zasedanjem Sveta za človekove pravice* 25. septembra 2006, ki je na voljo na spletni strani Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice na naslednjem naslovu: [http://www2.ohchr.org/english/issues/disability/speeches.htm.](http://www2.ohchr.org/english/issues/disability/speeches.htm)