# Priporočilo o zavrnitvi Evropske komisije, da širši javnosti omogoči dostop do dokumentov v zvezi s spremljanjem človekovih pravic pri projektih v Libiji, ki jih financira EU (zadeva 2089/2023/ACB)
- Avtor: Evropski varuh človekovih pravic
- Datum: 2024-03-04T00:00+01:00[Europe/Paris]
- [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/recommendation/sl/182956)
---
> Zadeva se je nanašala na zahtevo za dostop javnosti do dokumentov Evropske komisije v zvezi s spremljanjem človekovih pravic pri projektih v Libiji, ki jih financira EU. Pritožnikova zahteva za dostop javnosti je sledila izjavi Komisije pred Odborom Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. V skladu s to izjavo izvajalec, ki mu je bilo zaupano spremljanje, do zdaj ni poročal o kršitvah načela neškodovanja, ki bi bile neposredno povezane z vsemi stroški nujnega skrbniškega sklada EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki. Pritožnik je zato zahteval dostop javnosti do dokumentov, ki bi mu omogočili preverjanje te izjave.
> 
> Komisija je v potrdilnem sklepu opredelila 14 dokumentov, do katerih je odobrila omejen dostop ali ga sploh ni odobrila, pri čemer se je sklicevala na varstvo javnega interesa, kar zadeva javno varnost in mednarodne odnose, ter varstvo osebnih podatkov in poslovnih interesov izvajalca.
> 
> Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je pregledala zadevne dokumente. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pregleda ugotovila, da je bila zavrnitev Komisije, da zagotovi dostop do dokumentov, ki vsebujejo grafično identiteto izvajalca, razumna glede na konkretno varnostno tveganje za njeno osebje na terenu. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila tudi, da obsežna redigiranja pogodbe, njenih dodatkov in prilog, vključno z mandatom, vlogo za nepovratna sredstva in splošnim priročnikom o spremljanju človekovih pravic, ki jih je izvedla Komisija, niso bila upravičena. Inšpekcijski pregled je nadalje razkril, da so obstajali dodatni dokumenti, ki vsebujejo vsebinske ugotovitve izvajalca in bi jih Komisija morala opredeliti kot dokumente, ki spadajo na področje uporabe zahtevka. Varuhinja človekovih pravic meni, da obsežna redigiranja v opredeljenih dokumentih in dejstvo, da Komisija ni opredelila vseh dokumentov, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve, pomenijo nepravilnost. Daje dve priporočili za reševanje teh vprašanj.
> 
> 
Izdelano v skladu s členom 4(1) Statuta evropskega varuha človekovih pravic[^\[1\]^](#_ftn1){#_ftnref1}

Ozadje pritožbe
---------------

**1.** Nujni skrbniški sklad EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki (EUTFA) je bil ustanovljen leta 2015[\[2\].](#_ftn2){#_ftnref2} Programi v okviru EUTFA se izvajajo v 26 partnerskih državah v treh afriških regijah. EUTFA je leta 2022 mobiliziral skoraj 456 milijonov EUR za projekte v Libiji[\[3\].](#_ftn3){#_ftnref3}

**2.** Ti projekti vključujejo prostovoljno vračanje migrantov v njihove države izvora s podporo za reintegracijo ter evakuacijo beguncev in prosilcev za azil iz Libije, neposredno nujno pomoč beguncem in ranljivim migrantom, dejavnosti za stabilizacijo skupnosti (kot je dostop do izobraževanja za otroke) in podporo v zvezi s COVID-19[\[4\].](#_ftn4){#_ftnref4} Vključujejo tudi projekte, povezane z upravljanjem meja[\[5\].](#_ftn5){#_ftnref5}

**3.** Komisija je javno objavila, da „EU*zaradi posebnih izzivov libijskega okvira uporablja spremljanje, ki ga izvajajo tretje strani, za preverjanje rezultatov in spoštovanja načela neškodovanja pri operacijah skrbniškega sklada EU v Libiji".* [\[6\]](#_ftn6){#_ftnref6} Načelo neškodovanja[\[7\]](#_ftn7){#_ftnref7} „vključuje,*da se prizadetim prebivalcem in okolju ne povzroča dodatna škoda"* [\[8\].](#_ftn8){#_ftnref8}

**4. Predstavnik Evropske komisije je** aprila 2022 \[9\] na[seji](#_ftn9){#_ftnref9} Odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (odbor LIBE) izjavil, da je Komisija vzpostavila „spremljanje*operacij v Libiji s strani tretjih oseb"* v okviru sporazuma EUTFA „s*posebnim poudarkom na zagotavljanju spoštovanja politike neškodovanja".* Predstavnik je dodal, da „izvajalec*doslej ni poročal o kršitvah načela, da se ne škoduje bistveno, ki bi bile neposredno povezane z vsemi stroški programov skrbniškega sklada \[Komisije\]*".

**5. Pritožnik, novinar, je** maja 2022 zaprosil za dostop javnosti do dokumentov, ki jih ima Komisija v skladu z zakonodajo EU o dostopu do dokumentov[\[10\],](#_ftn10){#_ftnref10} da bi preveril to izjavo. Zahtevek se je nanašal na elektronska sporočila, ki bi razkrila identiteto zunanjega izvajalca, obseg poročanja, vse finančne stroške, povezane s pogodbo, in „poročilo", na katero se je Komisija sklicevala na seji odbora LIBE.

**6. Komisija je** julija 2022 zavrnila dostop do šestih dokumentov, za katere je ugotovila, da spadajo na področje uporabe prošnje, pri čemer se je sklicevala na varstvo javnega interesa v zvezi z mednarodnimi odnosi[\[11\]](#_ftn11){#_ftnref11} in tekoči postopek odločanja[\[12\].](#_ftn12){#_ftnref12}

**7. Pritožnik, ki**ni bil zadovoljen s tem, da je Komisija zavrnila dostop do dokumentov, je avgusta 2022 Komisijo pozval, naj ponovno preuči svojo odločitev (s „potrdilno prošnjo").

**8.** Komisija je oktobra 2023 po sodelovanju varuhinje človekovih pravic[\[13\]](#_ftn13){#_ftnref13} izdala končno odločitev (v nadaljnjem besedilu: potrdilna odločitev) o zahtevi. Navedla je 14 dokumentov, ki spadajo na področje uporabe zahteve, med drugim:

* pogodbo z organizacijo, pooblaščeno za spremljanje, njene dodatke in priloge, vključno s formalnimi pogoji in vlogo za nepovratna sredstva;
* dva „priročnika" v zvezi s spremljanjem človekovih pravic in „ne škoduj";
* Tri „poročila": eno z naslovom Faza začetka spremljanja človeških virov in dve z naslovom Vmesno poročilo o spremljanju človeških virov.

**9. Komisija** je odobrila delni dostop do nekaterih dokumentov, kot so pogodba o vzpostavitvi spremljanja in njeni dodatki. Komisija se je pri zavrnitvi nadaljnjega dostopa sklicevala na varstvo javnega interesa, kar zadeva javno varnost[\[14\]](#_ftn15){#_ftnref15} in mednarodne odnose \[15\], ter varstvo osebnih podatkov[\[16\]](#_ftn16){#_ftnref16} in poslovnih interesov izvajalca[\[17\].](#_ftn17){#_ftnref17}{#_ftnref14}

**10.**Ker pritožnik ni bil zadovoljen s prejetim dostopom, se je ponovno obrnil na varuha človekovih pravic.

Preiskava
---------

**11.**Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, da je Komisija zavrnila širši dostop do opredeljenih dokumentov. Ker pritožnik ni nasprotoval redigiranju osebnih podatkov v dokumentih, preiskava varuha človekovih pravic teh redigiranj ni zajela.

**12.**Med preiskavo je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregledala vse dokumente, za katere je Komisija ugotovila, da spadajo na področje uporabe zahteve. Ta pregled je pokazal na obstoj dodatnih dokumentov, ki bi lahko spadali na področje uporabe zahtevka in jih Komisija ni opredelila. Na vzorcu teh dokumentov je bil tako opravljen nadaljnji pregled. Preiskovalna skupina je pregledala tudi dokumentacijo v zvezi s posvetovanjem z izvajalcem o zahtevi za dostop javnosti.

**13.** Varuh človekovih pravic je Komisiji dal možnost, da predloži dodatne pripombe na pritožbo, vendar je prejel le nekaj pojasnil o obsegu zahteve[\[18\].](#_ftn18){#_ftnref18}

### Predložene trditve

**14.** Argumente ++Komisije++ za zavrnitev širšega dostopa na podlagi varstva javnega interesa, kar zadeva**javno varnost,** je mogoče povzeti tako:

* Sodišče je priznalo, da imajo institucije Unije široko diskrecijsko pravico pri presoji, ali bi razkritje lahko ogrozilo javni interes, kar zadeva javno varnost.
* Zadevni dokumenti vsebujejo občutljive informacije, kot so identiteta izvajalca, lokacije, kjer se bo izvajalo naročilo, in podrobna metodologija, ki jo je izvajalec razvil za izvajanje financiranih dejavnosti, vključno z informacijami o tem, kako bodo delovali člani mreže za spremljanje na terenu.
* Razkritje takih informacij in celo edine identitete izvajalca bi lahko glede na nestabilne razmere v Libiji olajšalo napade na njegove zaposlene, strokovnjake in mrežo za spremljanje na terenu v Libiji.
* Posvetovanja z izvajalcem so bila opravljena dvakrat in vsakič so se pojavili pomisleki glede varnosti, če bi bili dokumenti razkriti.
* Izvajalec je pripravil nekaj dokumentov z uporabo svojih posebnih grafičnih značilnosti, kot so logotip, postavitev in pisava. Razkritje takih dokumentov bi lahko samo po sebi razkrilo identiteto izvajalca, saj je ta objavil druge dokumente z enakimi grafičnimi značilnostmi.
* Pogodba predvideva obveznosti izvajalca, da svoje zaposlene, strokovnjake in njihove družine v Libiji zaščiti pred fizičnimi tveganji. Razkritje dokumentov bi lahko izvajalca postavilo v položaj, v katerem bi lahko ogrozil njegovo zmožnost izpolnjevanja te obveznosti.
* Pogodba je bila podaljšana. Dejavnosti izvajalca tako še vedno potekajo (oktobra 2023, ko je bil sprejet potrdilni sklep).

**15.** V zvezi s tveganjem spodkopavanja **mednarodnih odnosov** z libijskimi oblastmi je Komisija trdila, da je v mandatu pogodbe določena podrobna analiza političnih in varnostnih razmer ter razmer na področju človekovih pravic v Libiji. Te informacije niso javno dostopne in bi jih libijske oblasti lahko razumele kot neupravičeno kritiko. Pojasnila je tudi, da namerava EU državi pomagati pri njenih prizadevanjih za demokratično, stabilno in uspešno državo prek „berlinskega procesa" pod okriljem Združenih narodov. To pomeni, da mora Komisija vzdrževati kakovostne odnose z libijskimi oblastmi, razkritje takih dokumentov pa bi ogrozilo te odnose.

**16.** V zvezi s tveganjem ogrožanja **poslovnih interesov** izvajalca je Komisija trdila, da dokumenti vključujejo vlogo za nepovratna sredstva, ki jo je predložil izvajalec, ter vsebujejo posebno strokovno znanje, strategijo, notranje znanje in druge posebne informacije s konkurenčno vrednostjo. Razkritje teh informacij bi drugim prosilcem za nepovratna sredstva v prihodnjih podobnih razpisih omogočilo, da kopirajo iz teh vlog in jih uporabijo za podporo svojim. Eden od dokumentov vsebuje bančne podatke izvajalca, ki bi jih lahko kibernetski kriminalci, če bi bili razkriti, uporabili za zlonamerne napade.

**17.**Nazadnje je Komisija menila, da pritožnik v potrdilni prošnji ni izkazal javnega interesa za razkritje, ki bi prevladal nad zaščito tega poslovnega interesa. Komisija ni mogla ugotoviti nobenega javnega interesa, ki bi lahko prevladal nad poslovnim interesom izvajalca.

**18.** Pritožnik je v potrdilni prošnji, ki je bila ponovljena v pritožbi varuhinji človekovih pravic, navedel naslednje argumente:

* Zavrnitev dostopa je nesorazmerna omejitev pravice državljanov do čim širšega dostopa.
* Komisija mora pri vseh svojih dejavnostih, vključno z razdeljevanjem in spremljanjem sredstev EU, spoštovati Listino o temeljnih pravicah[\[19\].](#_ftn19){#_ftnref19} Komisija bi morala zagotoviti, da se s sredstvi EU ne podpirajo ukrepi, ki niso v skladu z vrednotami in pravicami EU, priznanimi v Listini.
* Institucije EU morajo navesti konkretne in posebne razloge, zakaj bi odobritev dostopa do zahtevanih dokumentov lahko ogrozila zaščitene interese. Tveganje za poseg v interese mora biti razumno predvidljivo in ne sme biti zgolj hipotetično.
* Sklicevanje Komisije na „težke*razmere v Libiji"* je nejasno. Hipotetična je*tudi izjava, da bi razkritje oslabilo sposobnost EU in njenega izvajalskega partnerja za izvajanje raziskav na področju človekovih pravic.* Zahtevani dokumenti se ne nanašajo na stališče nobene pogajalske strani in ne izražajo posebnega mnenja Komisije o nobenem pogajalskem stališču. V skladu s sodno prakso EU[\[20\]](#_ftn20){#_ftnref20} splošno sklicevanje na občutljivost informacij iz takih poročil ali pogajanj z zadevno tretjo državo ni zadosten razlog za zavrnitev dostopa do dokumentov.
* Če izjema velja le za en del zahtevanega dokumenta, je treba razkriti druge dele dokumenta. Kot so poudarila sodišča EU, preglednost državljanom omogoča tesnejše sodelovanje v postopku odločanja. To pa upravi EU omogoča večjo legitimnost ter večjo učinkovitost in demokratično odgovornost do javnosti.
* Komisija s tem, da ni priznala obstoja javnega interesa za razkritje, od javnosti zahteva, naj svoje javne izjave obravnava po nominalni vrednosti.

**19.**Pritožnik je tudi trdil, da delni dostop, odobren v potrdilni fazi, ni zagotovil nobenih vsebinskih informacij v zvezi s spremljanjem, ki ga je izvajal izvajalec.

### Ocena varuha človekovih pravic

#### a) Obseg zahteve za dostop javnosti

**20.**Pregled dokumentov, za katere je Komisija ugotovila, da spadajo na področje uporabe zahteve, je pokazal, da Komisija morda ni opredelila vseh dokumentov, pomembnih za zahtevo.

**21.** Iz prvotne zahteve in njenega konteksta je bilo razvidno, da je pritožnik zaprosil za dostop do „poročila", da bi preveril izjavo Komisije na seji odbora LIBE. To je bilo še jasneje navedeno v potrdilni prošnji: „Moja*novinarska vloga je delno preverjanje resničnosti takih izjav."* Pritožnik je zato zahteval poročilo, ki podpira izjavo Komisije, da „izvajalec*ni prijavil nobenih kršitev načela neškodovanja, neposredno povezanih z vsemi stroški programov skrbniškega sklada".* Povedano drugače, pritožnik je zahteval dostop do dokumentov, ki vsebujejo **vsebinsko analizo** izvajalca v zvezi s spremljanjem človekovih pravic, ki ga je izvajal.

**22.** Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je ugotovila, da „poročila", za katera je Komisija ugotovila, da spadajo na področje uporabe zahteve (do katerih je bil dostop zavrnjen), ne vključujejo ugotovitev izvajalca, temveč opisujejo napredek dejavnosti, izvedenih pri izvajanju pogodbe.

**23.**Poleg tega je preiskovalna skupina ugotovila, da se formalni pogoji (priloženi pogodbi), ki so bili v celoti redigirani, nanašajo na tri vrste poročil, ki jih mora izvajalec izdati, da predstavi svoje vsebinske ugotovitve. Komisija teh poročil ni opredelila pri obravnavi pritožnikove zahteve za dostop. Vendar je varuh človekovih pravic na podlagi njihovega opisa menil, da bi lahko spadali tudi na področje uporabe zahteve za dostop. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisijo pozvala, naj pregleda vzorec teh poročil.

**24.**Inšpekcijski pregled je pokazal, da ti dokumenti vključujejo vsebinsko analizo in ugotovitve izvajalca. Zdi se torej, da je pritožnik ta vsebinska poročila iskal, ko se je v svoji zahtevi za dostop javnosti skliceval na „poročilo".

**25.**Zato varuhinja človekovih pravic meni, da je bila ocena Komisije glede obsega prošnje za dostop javnosti preozka in ni privedla do opredelitve vseh ustreznih dokumentov. To je pomenilo nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic priporoča, naj Komisija izvede novo iskanje dokumentov, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve, in oceni, ali jih je mogoče razkriti v skladu z Uredbo 1049/2001.

#### b) Omejeno razkritje opredeljenih dokumentov

##### Dokumenti, ki bi lahko razkrili identiteto izvajalca zaradi njegove grafične identitete

**26.** Po pregledu zadevnih dokumentov je v številnih dokumentih (tj. poročilih, računih in priročniku za spremljanje in poročanje o človekovih pravicah)[\[21\]](#_ftn21){#_ftnref21} prikazana grafična podoba izvajalca, kot je navedla Komisija. Poleg logotipa izvajalca, ki bi ga bilo mogoče zlahka redigirati, se zdi verjetno, da sta uporabljena pisava in oblika dovolj specifični, da bi razkritje lahko privedlo do identifikacije izvajalca.

**27.**Vprašanje je torej, ali je treba v tem primeru zaščititi identiteto izvajalca. Kot trdi pritožnik, je dostop javnosti do dokumentov temeljna pravica, zato jo je treba razlagati široko.

**28.** Vendar je bila glede na široko polje proste presoje institucij Unije pri presoji pomislekov glede javne varnosti v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001 preiskava varuhinje človekovih pravic omejena na ugotavljanje, ali je Komisija*„v izpodbijani odločbi podala verjetna pojasnila o tem, kako bi lahko dostop do spornih dokumentov konkretno in dejansko oslabil varstvo javne varnosti Evropske unije* " in ali „se*lahko tveganje te oslabitve šteje za razumno predvidljivo in ne zgolj hipotetično* "[\[22\]](#_ftn22){#_ftnref22}.

**29.**Glede na to, da se zdijo tveganja za telesno celovitost zaposlenih pri izvajalcu in strokovnjakov na terenu konkretna in realistična glede na predložene ponazoritve, varuh človekovih pravic meni, da je bilo nerazkritje teh dokumentov razumno.

##### Pogodba in dodatki, vključno s formalnimi pogoji

**30.**Večina preostalih dokumentov, ki jih je opredelila Komisija, ne prikazuje vizualne podobe izvajalca. Ti dokumenti vključujejo pogodbo o spremljanju in njene dodatke, vključno s formalnimi pogoji v različnih ponovitvah.

**31. Varuhinja človekovih pravic po**pregledu teh dokumentov meni, da se zdi, da pomembni deli, ki so bili redigirani, v celoti ne vključujejo občutljivih informacij. Čeprav varuhinja človekovih pravic načeloma priznava široko diskrecijsko pravico Komisije, ko se sklicuje na izjemo zaradi varstva javnega interesa, kar zadeva javno varnost in mednarodne odnose, se ne strinja, da so zadržane informacije v celoti zajete s temi izjemami.

**32.** Na primer, v zvezi s **formalnimi pogoji ,** ki so bili v celoti redigirani, je inšpekcijski pregled pokazal, da lahko le omejeni deli[\[23\]](#_ftn23){#_ftnref23} razkrijejo posebne informacije o predvidenih dejavnostih (kot so lokacije, logistika ali profil strokovnjakov) in tako lahko vzbudijo pomisleke glede javne varnosti za osebje izvajalca. Ni jasno, kako bi razkritje velikih delov tega dokumenta vzbudilo take pomisleke.

**33.** En oddelek mandata vključuje precej podrobno analizo razmer v Libiji[\[24\],](#_ftn24){#_ftnref24} kot je navedla Komisija. Vendar je to le en del opisa nalog in pristojnosti. Poleg tega je Sodišče razsodilo, da „zgolj*dejstvo, da nekateri dokumenti vsebujejo informacije ali negativne izjave o političnih razmerah ali varstvu človekovih pravic v tretji državi, ne pomeni nujno, da je dostop do njih mogoče zavrniti na podlagi tega, da obstaja tveganje za oslabitev javnega interesa"* [\[25\].](#_ftn25){#_ftnref25} Glede na to in glede na vsebino dokumenta ni jasno, kako veliki deli mandata, če bi bili razkriti, bi ogrozili mednarodne odnose EU z libijskimi oblastmi.

**34.** V zvezi s**„Priročnikom za spremljanje človekovih pravic in poročanje o njih"[**\[26\]**](#_ftn26){#_ftnref26} varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je ta dokument v nevtralnem tisku** v nasprotju z drugim zgoraj navedenim „priročnikom". Poleg tega dokument, čeprav se nanaša na identiteto izvajalca (ki bi jo bilo mogoče redigirati), vsebuje večinoma standardno znanje o človekovih pravicah ter o tem, kako dokumentirati in spremljati kršitve v praksi. Večina vsebine ni specifična za Libijo ali projekt. Zato je težko razumeti, kako bi lahko razkritje bistvenih delov tega dokumenta ogrozilo javno varnost in zakaj je Komisija zavrnila dostop do tega dokumenta v celoti.

##### Vloga za nepovratna sredstva

**35. Komisija** je v celoti zavrnila dostop do vloge za nepovratna sredstva, priložene pogodbi in njenim različnim dodatkom[\[27\],](#_ftn27){#_ftnref27} pri čemer se je sklicevala na varstvo poslovnih interesov izvajalca. Po pregledu dokumenta varuh človekovih pravic potrjuje, da vsebuje nekatere informacije tržne vrednosti. Razumno je tudi upoštevati, da bi lahko njeno popolno razkritje ustvarilo nepošteno prednost za prihodnje ponudbe[\[28\],](#_ftn28){#_ftnref28} saj vsebuje notranje informacije, izkušnje in strokovno znanje, ki bi razkrili strokovno znanje izvajalca. Vendar so v nekaterih delih zgolj povzete zahteve, določene v mandatu. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da bi se lahko vsaj nekateri elementi tega dokumenta razkrili, ne da bi se razkrile poslovno občutljive informacije.

**36.** Tudi če bi se štelo, da razkritje vloge za nepovratna sredstva v celoti ogroža varstvo poslovnega interesa izvajalca, bi ga bilo treba v vsakem primeru razkriti, če prevlada javni interes za razkritje. Komisija pri ocenjevanju tega ni upoštevala javnega interesa za omogočanje javnega nadzora nad projekti, ki jih financira EU, in natančneje, kako se bo spremljal njihov morebitni vpliv na človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic je temeljna vrednota EU[\[29\],](#_ftn29){#_ftnref29} državljani pa bi morali imeti možnost, da od institucij EU zahtevajo odgovornost za vse sprejete ali financirane ukrepe, ki bi bili v nasprotju s temi vrednotami. Poleg tega se je v tem posebnem primeru spremljanje človekovih pravic nanašalo na projekte, ki jih je financirala EU, v državi, v kateri sta bila vključenost EU in morebitni vpliv na človekove pravice že predmet kritik javnosti[\[30\].](#_ftn30){#_ftnref30}

**37.**Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da zavrnitev Komisije, da bi zagotovila širši dostop do pogodbe, dodatkov in ustreznih pristojnosti ter vloge za nepovratna sredstva in splošnega priročnika o spremljanju človekovih pravic, pomeni nepravilnost. Zato v nadaljevanju podaja ustrezna priporočila.

**Priporočila**
---------------

Varuhinja človekovih pravic na podlagi zgornjih ugotovitev Evropski komisiji daje naslednja priporočila:

* **Komisija bi morala opraviti novo iskanje dokumentov, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove prošnje za dostop, in oceniti, ali se lahko taki dodatno opredeljeni dokumenti razkrijejo v skladu z Uredbo 1049/2001;**
* **Komisija bi morala ponovno oceniti pogodbo, dodatke, pogoje in vlogo za nepovratna sredstva ter priročnik za spremljanje človekovih pravic in poročanje o njih** [**\[31\],**](#_ftn31){#_ftnref31}**da bi zagotovila večji dostop javnosti in upoštevala ugotovitve varuha človekovih pravic iz tega priporočila.**

Komisija in pritožnik bosta obveščena o tem priporočilu. Komisija v skladu s členom 4(2) Statuta evropskega varuha človekovih pravic do 4. junija 2024 pošlje podrobno mnenje.

Emily O'Reilly


evropska varuhinja človekovih pravic


<br />


Strasbourg, 4. marca 2024

[\[1\]](#_ftnref1){#_ftn1} Na voljo na spletnem naslovu: [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.L_.2021.253.01.0001.01.ENG\&toc=OJ%3AL%3A2021%3A253%3ATOC](https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.L_.2021.253.01.0001.01.ENG&toc=OJ%3AL%3A2021%3A253%3ATOC)

[\[2\]](#_ftnref2){#_ftn2} Evropska komisija, 25 držav članic EU, Norveška in Švica so 12. novembra 2015 podpisale sporazum o ustanovitvi EUTFA. EUTFA prejema 73 % svojih sredstev iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), 20 % iz različnih programov v okviru splošnega proračuna EU ter 7 % iz prispevkov držav članic in drugih donatorjev: [https://ec.europa.eu/trustfundforafrica/index_en#:\~:text=Our%20mission,contribute%20to%20better%20migration%20management](https://ec.europa.eu/trustfundforafrica/index_en#:~:text=Our%20mission,contribute%20to%20better%20migration%20management)

[\[3\]](#_ftnref3){#_ftn3} Glej informativni pregled (februar 2022): <https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/system/files/2022-03/EUTF_libya_en.pdf>

[\[4\]](#_ftnref4){#_ftn4} Glej informativni pregled (februar 2022): <https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/system/files/2022-03/EUTF_libya_en.pdf>

[\[5\]](#_ftnref5){#_ftn5} Glej informativni pregled (februar 2022): <https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/system/files/2022-03/EUTF_libya_en.pdf>

[\[6\]](#_ftnref6){#_ftn6} Glej informativni pregled (februar 2022), str. 2: <https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/system/files/2022-03/EUTF_libya_en.pdf>

[\[7\]](#_ftnref7){#_ftn7} Glej zlasti Skupno izjavo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije "Evropsko soglasje o humanitarni pomoči", UL C 25, 30.1.2008, str. 1--12, na voljo na: [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?toc=OJ%3AC%3A2008%3A025%3ATOC\&uri=uriserv%3AOJ.C_.2008.025.01.0001.01.ENG](https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?toc=OJ%3AC%3A2008%3A025%3ATOC&uri=uriserv%3AOJ.C_.2008.025.01.0001.01.ENG)

[\[8\]](#_ftnref8){#_ftn8} [https://civil-protection-humanitarian-aid.ec.europa.eu/who/humanitarian-principles_en#:\~:text=To%20is%20tudi%20bistvenih%20to,prizadetih%20populacij%20in%20okoljskih%20.](https://civil-protection-humanitarian-aid.ec.europa.eu/who/humanitarian-principles_en#:~:text=This%20is%20also%20essential%20to,affected%20populations%20and%20the%20environment)

[\[9\]](#_ftnref9){#_ftn9} [https://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2014_2019/plmrep/COMMITTEES/LIBE/OJ/2022/04-20/1253993SL.pdf](https://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2014_2019/plmrep/COMMITTEES/LIBE/OJ/2022/04-20/1253993EN.pdf) ; spletni prenos je na voljo ob 11.10: <https://multimedia.europarl.europa.eu/en/webstreaming/libe-committee-meeting_20220421-0900-COMMITTEE-LIBE>

[\[10\]](#_ftnref10){#_ftn10} V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049\&from=EN](https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=EN)

[\[11\]](#_ftnref11){#_ftn11} V skladu s tretjo alineo člena 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001.

[\[12\]](#_ftnref12){#_ftn12} V skladu s prvim pododstavkom člena 4(3) Uredbe 1049/2001.

[\[13\]](#_ftnref13){#_ftn13} Glej zadevo [1996/2022/NH.](/sl/opening-summary/sl/163245)

[\[14\]](#_ftnref14){#_ftn14} V skladu s prvo alineo člena 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001.

[\[15\]](#_ftnref15){#_ftn15} V skladu s tretjo alineo člena 4(1)(a) Uredbe 1049/2001.

[\[16\]](#_ftnref16){#_ftn16} V skladu s členom 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

[\[17\]](#_ftnref17){#_ftn17} V skladu s prvim odstavkom člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.

[\[18\]](#_ftnref18){#_ftn18} Natančneje, Komisija je pojasnila, da se je za nekatere dokumente, ki so bili prvotno vključeni v obseg zahtevka, v potrdilni fazi štelo, da ne spadajo na področje uporabe.

[\[19\]](#_ftnref19){#_ftn19} Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, UL C 326, 26.10.2012, str. 391--407, na voljo na: [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A12012P%2FTXT.](https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A12012P%2FTXT)

[\[20\]](#_ftnref20){#_ftn20} Sodba Sodišča prve stopnje z dne 7. februarja 2002 v zadevi *Aldo Kuijer* proti *Svetu,* T-211/00, ECLI:EU:T:2002:30, točki 60 in 61.

[\[21\]](#_ftnref21){#_ftn21} V potrdilni odločbi opredeljeni kot dokumenti 2.2, 2.3, 5.1, 5.2, 6.1, 6.2.

[\[22\]](#_ftnref22){#_ftn22} Sodba Splošnega sodišča v zadevi T-31/18, *Izuzquiza/Frontex,* ECLI:EU:T:2019:815, točke 63--66, na voljo na: [https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=\&docid=221083\&pageIndex=0\&doclang=en\&mode=lst\&dir=\&occ=first\&part=1\&cid=759426](https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=221083&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=759426)

[\[23\]](#_ftnref23){#_ftn23} Kot v oddelkih 5.1 in 6 projektnih nalog v dokumentih 1, 3.1 in 4.

[\[24\]](#_ftnref24){#_ftn24} Oddelek 1.3 ‚Ozadje države' opisa nalog in nalog v dokumentih 1, 3.1 in 4.

[\[25\]](#_ftnref25){#_ftn25} Sodba Sodišča prve stopnje z dne 7. februarja 2002 v zadevi *Aldo Kuijer* proti*Svetu,* T-211/00, ECLI:EU:T:2002:30, točki 60 in 61, na voljo na: [https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=\&docid=47741\&pageIndex=0\&doclang=EN\&mode=lst\&dir=\&occ=first\&part=1\&cid=758261](https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=47741&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=758261)

[\[26\]](#_ftnref26){#_ftn26} Komisija ga je v potrdilnem sklepu uvrstila na seznam kot dokument 2.1.

[\[27\]](#_ftnref27){#_ftn27} V dokumentu 1, dokumenta 3.1 in 4, kot sta navedena v potrdilnem sklepu.

[\[28\]](#_ftnref28){#_ftn28} Sodba Splošnega sodišča v zadevi T‑363/14, *Secolux proti Komisiji,* ECLI:EU:T:2016:521, točke 53--54, na voljo na: [https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=898D8360DC106D08FCC843AD5C01851C?text=\&docid=183581\&pageIndex=0\&doclang=en\&mode=lst\&dir=\&occ=first\&part=1\&cid=757620](https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=898D8360DC106D08FCC843AD5C01851C?text=&docid=183581&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=757620) .

[\[29\]](#_ftnref29){#_ftn29} Člen 2 Pogodbe o EU, UL C 326, 26.10.2012, str. 13--390, na voljo na: <https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A12012M%2FTXT>

[\[30\]](#_ftnref30){#_ftn30} Glej na primer [https://www.theguardian.com/world/2020/mar/12/revealed-the-great-european-refugee-scandal;](https://www.theguardian.com/world/2020/mar/12/revealed-the-great-european-refugee-scandal) Glej tudi odprti dopis civilne družbe iz leta 2020 [http://www.gisti.org/spip.php?article6388.](http://www.gisti.org/spip.php?article6388)

[\[31\]](#_ftnref31){#_ftn31} Komisija ga je v potrdilni prošnji navedla kot dokument 1, 2.1, 3, 3.1 in 4.