Narejeno v skladu s členom 4(1) Statuta Evropskega varuha človekovih pravic ^[1]

Ozadje pritožbe

1. Uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)[2] je začela veljati 1. junija 2007. Njen cilj je izboljšati varovanje zdravja ljudi in okolja pred morebitnimi tveganji kemikalij ter hkrati povečati konkurenčnost kemijske industrije EU. Spodbuja tudi alternativne metode za oceno nevarnosti snovi za zmanjšanje testiranja na živalih. Evropska komisija je v okviru trajnostne strategije za kemikalije, sprejete 14. oktobra 2020, napovedala načrtovano spremembo uredbe REACH, da bi dosegla svoje ambicije glede varnih in trajnostnih kemikalij ter visoke ravni varovanja zdravja in okolja, hkrati pa ohranila notranji trg [3].

2. Uredba o živem srebru [4] zajema celoten življenjski cikel živega srebra. Komisija je 14. julija 2023 predlagala revizijo, da bi se osredotočila na zadnjo namerno preostalo uporabo živega srebra v različnih proizvodih v EU v skladu z zavezami iz cilja EU o ničelnem onesnaževanju [5].

Zahteva za dostop javnosti do dokumentov, povezanih z uredbo REACH

3. Pritožnik, organizacija civilne družbe, je 25. novembra 2022 zaprosil za dostop javnosti [6] do ocen učinka in mnenj Odbora za regulativni nadzor (RSB) v zvezi z vsemi predvidenimi revizijami uredbe REACH.

4. Komisija je 13. januarja 2023 javnosti odobrila dostop do močno redigirane različice teh dokumentov.

5. Pritožnik je 19. januarja 2023 vložil potrdilno prošnjo za širši dostop. Podaljšani rok za odgovor Komisije je potekel 2. marca 2023.

6. Ker pritožnik ni prejel odgovora, se je 12. junija 2023 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Zahteva za dostop javnosti do dokumentov, povezanih z uredbo o živem srebru

7. Pritožnik je 17. januarja 2023 zaprosil za dostop javnosti do ocen učinka in mnenj Odbora za regulativni nadzor ter seznama in zapisnikov vseh predhodnih sestankov med Odborom za regulativni nadzor in osebjem Komisije v zvezi z revizijo uredbe o živem srebru.

8. Komisija je 24. februarja 2023 zavrnila razkritje zahtevanih dokumentov.

9. Pritožnik je 1. marca 2023 vložil potrdilno prošnjo.

10. Ker pritožnik ni odgovoril, se je 12. junija 2023 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

11. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo, da bi zahtevala takojšen odgovor na pritožnikove potrdilne prošnje. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala tudi sporne dokumente, da bi preučila obseg odobrenega dostopa javnosti in posebne razloge, ki jih je navedla Komisija in s katerimi je utemeljila nerazkritje zahtevanih dokumentov ali njihovih delov.

12. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj predloži morebitna dodatna stališča, ki bi jih lahko upoštevala med to preiskavo. Komisija se je odločila, da ne bo predložila dodatnih stališč.

13. Komisija je med preiskavo odgovorila na potrdilne prošnje pritožnika. Natančneje, Komisija je 5. julija 2023 izdala potrditveni sklep o prošnji za dostop javnosti do dokumentov, povezanih z uredbo REACH, pri čemer je ohranila svoje prvotno stališče. Komisija je 14. julija 2023 objavila revidirano oceno učinka in s tem povezano drugo mnenje Odbora za regulativni nadzor o predlagani reviziji uredbe o živem srebru. Komisija je 10. avgusta 2023 javnosti odobrila dostop do zahtevanih dokumentov, tj. popoln dostop do prejšnje različice ocene učinka in mnenja Odbora za regulativni nadzor, razen do osebnih podatkov.

14. Varuhinja človekovih pravic je prejela pripombe pritožnika na odgovore Komisije.

Področje uporabe tega priporočila

15. Ker je pritožnik medtem dobil dostop do dokumentov, povezanih z revizijo uredbe o živem srebru, se to priporočilo nanaša le na dokumente, ki se nanašajo na revizijo uredbe REACH. Kljub temu bo varuhinja človekovih pravic v sklep o zaključku te preiskave vključila svojo oceno o tem, kako je Komisija obravnavala zahtevo za dokumente v zvezi z uredbo o živem srebru.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

Pritožnik

16. Pritožnik je menil, da njegove potrdilne prošnje niso bile obravnavane pravočasno. Zaskrbljen je bil, ker je Komisija z zamudami pri obravnavi zahtevkov poskušala preprečiti, da bi se nanje odzvala, dokler ne bodo objavljeni ustrezni zakonodajni predlogi. Vendar je pritožnik takrat trdil, da bi bilo prepozno, da bi uveljavljal demokratično pravico do vplivanja na postopek odločanja.

17. Pritožnik je trdil, da so v skladu s sodno prakso EU [7] dokumenti, pripravljeni v okviru ocene učinka morebitnega zakonodajnega predloga, zakonodajni dokumenti, ki bi morali biti neposredno dostopni javnosti [8].

18. Pritožnik je trdil, da so zahtevani dokumenti vsebovali „okoljske informacije“ v smislu Uredbe št. 1367/2006 [9], ki določa višji standard preglednosti takih informacij.

19. Pritožnik je tudi trdil, da je treba izjeme od pravice dostopa javnosti do zakonodajnih dokumentov razlagati posebej restriktivno. Po mnenju pritožnika Komisija ni predložila konkretnih dokazov o dejanskem in posebnem tveganju za njen postopek odločanja zaradi popolnega razkritja zahtevanih dokumentov.

20. Pritožnik je menil tudi, da vsekakor obstaja prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov, zlasti glede na stalno izpostavljenost ljudi škodljivim kemičnim snovem in njihov vpliv na naravno okolje. Po mnenju pritožnika je resnično nujno odpraviti morebitne pomanjkljivosti ali pomanjkljivosti v obstoječi zakonodaji EU in da bi samo javni dostop do zahtevanih dokumentov pritožniku omogočil, da vpliva na zadevne zakonodajne postopke.

Komisija

21. Komisija je v potrdilnem sklepu v zvezi z dokumenti, povezanimi z uredbo REACH, trdila, da bi popolno razkritje ocene učinka in povezanega mnenja Odbora za regulativni nadzor resno ogrozilo postopek odločanja Komisije, ki je v teku.

22. Navedla je, da redigirani odlomki vsebujejo informacije o možnostih politike, njihovih možnih učinkih, primerjavi možnosti, podrobnostih o prednostni možnosti in metodologiji za ocenjevanje učinkov. Pojasnila je, da se redigiranja v prilogah nanašajo na morebitne možnosti, praktične posledice predlaganih možnosti ter metodologijo za pregled in ocenjevanje učinkov. Poleg tega Komisija pojasnjuje, da se redigiranja v mnenju Odbora za regulativni nadzor in povzetek ugotovitev (ki odražajo informacije iz ocene učinka) nanašajo na sklep in podrobne pripombe k oceni učinka.

23. Komisija je trdila, da je bila ocena učinka še vedno osnutek in nedokončano delo, ki se je revidiralo glede na mnenje Odbora za regulativni nadzor. Ponovno so bili preučeni temeljni elementi ocene učinka. Če bi bili v tej fazi objavljeni, bi lahko vsebina redigiranih delov povzročila zunanji pritisk, kar bi ogrozilo pravočasno sprejetje ocene učinka. Revizija uredbe REACH bi znatno vplivala na številne zainteresirane strani. Intenzivno lobiranje je bilo dokumentirano že v tisku.[10] Zato je bilo po mnenju Komisije tveganje „zelo resno in resnično“. Poleg tega je bila Komisija zaskrbljena, da bi bilo mogoče nekatere redigirane dele vzeti iz konteksta, kar bi negativno vplivalo na potek tekočega postopka odločanja.

24. Komisija je menila, da je bilo njeno delo v zvezi z oceno učinka pregledno in je vključevalo vse deležnike. Večina študij za pripravo ocene učinka je že bila objavljena.

25. Komisija je nadalje trdila, da bi popolno razkritje zahtevanih dokumentov ogrozilo varstvo poslovnih interesov izvajalcev Komisije, ki so izvedli študije, na katerih temelji ocena učinka, vključno z njihovo intelektualno lastnino.

26. Komisija je navedla, da v skladu z veljavnimi pogodbenimi dogovori „Unija pridobi vse pravice od trenutka, ko izvajalec ustvari rezultate“. Po mnenju Komisije bi se v skladu s temi dogovori intelektualna lastnina študij prenesla šele, ko bi Komisija odobrila končne rezultate. To še ni veljalo za vse študije v času vložitve zahtevka. Zato so bili nekateri deli ocene učinka redigirani, da bi se zaščitila intelektualna lastnina tretjih oseb. Po mnenju Komisije so lahko takrat le njihovi avtorji dovolili njihovo razkritje ali razširjanje.

27. Komisija je poleg tega menila, da sporni dokumenti ne vsebujejo „informacij o okolju“ ali „informacij v zvezi z emisijami v okolje“[11]. Zato po njenem mnenju višji standard preglednosti ni veljal. Komisija je zlasti trdila, da se ocene in projekcije učinkovitosti kemijske politike še vedno pregledujejo in izboljšujejo ter jih ni mogoče šteti za „okoljske informacije“. Prav tako niso odražale informacij o dejanskih ali predvidljivih emisijah v smislu sodne prakse EU.

28. Komisija je menila, da ni prevladujočega javnega interesa za razkritje.

Ocena varuhinje človekovih pravic, ki je privedla do priporočila

O naravi zadevnih dokumentov v tej preiskavi

29. V skladu s Pogodbama EU imajo državljani „pravico do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije“. [12] Zato je treba vse odločitve EU sprejemati „čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani“. [13] To je zlasti pomembno, kadar institucije EU delujejo v svoji „zakonodajni vlogi“. [14] Načelo zakonodajne preglednosti je zapisano v Pogodbah EU [15] in se odraža v pravu EU o dostopu javnosti do dokumentov, ki določa, da morajo biti „zakonodajni dokumenti“neposredno dostopni javnosti, razen če bi njihovo razkritje ogrozilo enega ali več izrecno zaščitenih javnih ali zasebnih interesov. [16] Možnost državljanov, da pregledajo vse informacije, ki so podlaga za zakonodajne ukrepe EU, je predpogoj za učinkovito uveljavljanje njihovih demokratičnih pravic.[17]

30. Dokumenti, obravnavani v tej preiskavi, so očitno zakonodajni dokumenti, za katere morajo veljati najvišji standardi preglednosti. Sodišče je razsodilo, da so ocene učinka ključna orodja za zagotavljanje, da se zakonodajni predlogi EU pripravijo na podlagi preglednih, celovitih in uravnoteženih informacij. Zato so poročila o oceni učinka in spremna mnenja Odbora za regulativni nadzor pomembni elementi zakonodajnega postopka EU [18].

31. Poleg tega varuh človekovih pravic meni, da se ustrezni deli zahtevanih dokumentov morda ne nanašajo na „informacije o emisijah v okolje“, vendar ti deli vsebujejo „informacije o okolju“. „Informacije o okolju“ so lahko vse informacije, ki se uporabljajo v politikah ali zakonodaji v zvezi z okoljem. Presoja vplivov, ki se obravnava v tej zadevi, vsebuje študijo vplivov različnih možnosti politike, predvidenih na področju okolja. V skladu s sodno prakso EU [19] je treba to šteti za informacije o okolju.

32. Če dokument vsebuje „informacije o okolju“, je treba v skladu z Aarhuško uredbo EU izjeme, določene v zakonodaji EU o dostopu javnosti do dokumentov, razlagati ozko [20].

33. Ker so zahtevani dokumenti „zakonodajni dokumenti“ in vsebujejo „informacije o okolju“, je treba izjeme iz Uredbe št. 1049/2001 razlagati posebej ozko.

Uporaba izjeme v zvezi z varstvom rednega postopka odločanja

34. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu neredigiranih različic dokumentov, povezanih z uredbo REACH, ugotovila, da redigirani deli niso posebej občutljivi. Namesto tega so primer vrste dela, na katerem bi temeljil vsak zakonodajni predlog, zlasti če vsebujejo različne možnosti politike, analize teh možnosti in njihove morebitne posledice.

35. Komisija je trdila, da so bili redigirani deli zahtevanih dokumentov še vedno nedokončani. Zato je trdila, da bi se ti deli lahko napačno razlagali, če bi bili razkriti, in bi lahko povzročili zunanji pritisk, kar bi ogrozilo pravočasno sprejetje ocene učinka.

36. Kot so sodišča EU že večkrat ugotovila, je javnost popolnoma sposobna razumeti, da so nekateri dokumenti začasne narave in se zato lahko spremenijo.[21] Bistveno je, da je Sodišče opozorilo, da je izražanje stališč javnosti ali zainteresiranih strani o možnostih politike, ki jih je predvidela Komisija pred objavo posebnih zakonodajnih predlogov, „sestavni del uresničevanja njihovih demokratičnih pravic s strani državljanov EU“[22]

37. V skladu s sodno prakso EU je lahko tveganje zunanjega pritiska legitimen razlog za omejitev dostopa do dokumentov, povezanih s postopkom odločanja. Vendar je treba resničnost takega zunanjega pritiska dokazati z gotovostjo in predložiti „otipljive dokaze“, ki dokazujejo, da obstaja razumno predvidljivo tveganje, da bi bil sklep zaradi tega zunanjega pritiska bistveno prizadet.[23] Komisija mora dokazati, da bi ta pritisk in vpliv resno vplivala, podaljšala ali otežila pravilno izvajanje odločanja Komisije.

38. Varuhinja človekovih pravic razume, da uprava EU morda ne želi deliti svojih predhodnih stališč, ki so lahko predmet kritik in pritiskov javnosti. Vendar mora Komisija, kot je razsodilo Sodišče, preprečiti kakršne koli negativne učinke takih zunanjih pritiskov na njen postopek odločanja. Institucije EU zavrnitve dostopa javnosti do zakonodajnih dokumentov ne morejo uporabiti kot varovalo pri soočanju z zunanjimi pritiski [24].

39. Komisija se sklicuje na spletni članek iz leta 2020, v katerem je poročala o zunanjem pritisku na Komisijo med razvojem njene nove kemijske politike.[25] Vendar ta članek kaže, da je kemična industrija leta 2020 morda imela privilegiran dostop do postopka odločanja Komisije. V tem primeru bi bilo razkritje zahtevanih dokumentov še toliko pomembnejše, saj bi lahko industrijo in civilno družbo postavilo v enakopraven položaj. V vsakem primeru člen ne pojasnjuje, zakaj bi bilo tveganje zunanjega pritiska v tem primeru resnejše kot v primerih drugih zakonodajnih pobud Komisije in zakaj bi to tveganje znatno vplivalo na zmožnost Komisije, da dokonča svoje delo. Komisija prav tako ni pojasnila, zakaj meni, da bi se zunanji pritisk zaradi razkritja teh dokumentov še povečal.

40. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da številne zakonodajne pobude Komisije pritegnejo velik javni interes različnih deležnikov in medijev. Če bi Komisija lahko upravičila nerazkritje svojih ocen učinka s sklicevanjem na tak interes in morebiten pritisk javnosti, bi to pomenilo, da načelo preglednosti priprave zakonodaje Unije ne bi imelo nobenega praktičnega pomena. V utemeljitvi Komisije ni ničesar, kar bi kazalo na to, da je zadevno odločanje izjemno, kar bi upravičevalo izjemo od temeljne pravice dostopa javnosti do zakonodajnih dokumentov.

41. Komisija je trdila tudi, da je bilo delo v zvezi z njeno oceno učinka pregledno in vključujoče ter da so bili nekateri drugi dokumenti v zvezi s to oceno učinka že objavljeni. Vendar dejstvo, da so na voljo drugi viri potencialno pomembnih informacij, ni pomembno za presojo prošnje za dostop javnosti do dokumentov [26].

Uporaba izjeme v zvezi z varstvom poslovnih interesov

42. Komisija je nadalje trdila, da popolno razkritje zahtevanih dokumentov ni bilo mogoče zaradi potrebe po zaščiti poslovnih interesov in intelektualne lastnine izvajalcev, ki so izvedli študije, na katerih temelji ocena učinka.

43. Komisija je v potrdilnem sklepu navedla, da v skladu z dogovorom z izvajalci „Unija pridobi vse pravice od trenutka, ko izvajalec ustvari rezultate [...]“. Vendar Komisija nato trdi, da intelektualna lastnina nekaterih študij, katerih rezultati so bili vključeni v oceno učinka, v času zahteve še ni bila prenesena na Komisijo, saj Komisija teh rezultatov še ni odobrila. Varuhu človekovih pravic se ta trditev ne zdi povsem jasna. Na podlagi pogodbenega dogovora, ki ga navaja Komisija, se zdi, da če so bili nekateri rezultati že vključeni v osnutek ocene učinka, so morali biti že „ustvarjeni“ in jih je zato Unija pridobila na podlagi zgoraj navedene pogodbene določbe.

44. Vendar ne glede na to, ali je Komisija že pridobila pravice intelektualne lastnine, mora Komisija, da bi se lahko sklicevala na to izjemo, dokazati, da zahtevani dokumenti vsebujejo elemente, ki bi lahko, če bi bili razkriti, resno ogrozili poslovne interese osebe.[27] V skladu s sodno prakso varstvo pravic intelektualne lastnine ne prevlada sistematično nad domnevo razkritja s pravico dostopa javnosti do dokumentov na podlagi Uredbe št. 1049/2001.[28] Varuh človekovih pravic meni, da Komisija ni dokazala, kako bi bili poslovni interesi njenih pogodbenih izvajalcev ogroženi.

45. Varuhinja človekovih pravic na splošno ugotavlja, da nobeden od argumentov, ki jih je predstavila Komisija, ne upravičuje zavrnitve popolnega dostopa javnosti do zahtevanih dokumentov v skladu z Uredbo 1049/2001 in sodno prakso sodišč EU. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so zahtevani dokumenti zakonodajni dokumenti in vsebujejo informacije o okolju, zato zanje velja poseben visok standard preglednosti.

46. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je zavrnitev Komisije, da odobri popoln dostop do zahtevane ocene učinka in mnenja Odbora za regulativni nadzor v zvezi z revizijo uredbe REACH, pomenila nepravilnost. Zato v nadaljevanju podaja ustrezno priporočilo.

47. Kar zadeva čas, ki ga je Komisija potrebovala za obravnavo pritožnikovih zahtev za dostop, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je ta primer še en primer znatnih in sistemskih zamud, s katerimi se srečuje Komisija pri obravnavi potrdilnih prošenj, za katere je varuhinja človekovih pravic menila, da pomenijo nepravilnosti v okviru preiskave na lastno pobudo v zvezi s to zadevo v začetku tega leta.^[29] Nazadnje je varuhinja človekovih pravic na zadevo opozorila Evropski parlament s posebnim poročilom.[30] Ta primer ponazarja, kako pomembno je, da imajo državljani pravočasen dostop javnosti do zakonodajnih dokumentov, da lahko uveljavljajo svojo demokratično pravico do vplivanja na pripravo zakonodaje EU.

Priporočilo

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe Komisiji priporoča naslednje:

Evropska komisija bi morala brez nadaljnjega odlašanja v celoti razkriti zahtevane dokumente v zvezi z revizijo uredbe REACH.

Komisija in pritožnik bosta obveščena o tem priporočilu. Komisija v skladu s členom 4(2) Statuta evropskega varuha človekovih pravic do 22. decembra 2023 pošlje podrobno mnenje.

 

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 25. 2023

 

[1] Na voljo na spletnem naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.L_.2021.253.01.0001.01.ENG&toc=OJ%3AL%3A2021%3A253%3ATOC

[2] Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), UL L 396/1.

[3] https://environment.ec.europa.eu/news/chemicals-commission-seeks-views-revision-reach-eus-chemicals-legislation-2022-01-20_en

[4] Uredba (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru (UL L 137/1, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1531231211865&uri=CELEX:32017R0852).

[5] https://environment.ec.europa.eu/topics/chemicals/mercury_sl#:~:text=In%20julij%202023%20the%20Komisija%20sprejeta%20the%20Delegirana%20Uredba%20prenos,svetilke%20in%20non%2Delektrična%20oprema

[6] V skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=EN

[7] Sodba z dne 4. septembra 2018 v zadevi C-57/16 P, Client Earth proti Komisiji, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=205322&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=1918932, točke 84–93.

[8] Člen 12(2) Uredbe št. 1049/2001

[9] Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264/13, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A32006R1367).

[10] Komisija se je sklicevala na naslednji članek, objavljen na spletu: https://corporateeurope.org/en/2020/09/will-eu-commission-stand-firm-against-toxic-lobbying-pressure

[11] Člen 2(d)(iii) in člen 6 Uredbe 1367/2006. Če se šteje, da dokument vsebuje informacije o okolju, je treba izjeme iz Uredbe 1049/2001 razlagati restriktivno. Če se šteje, da dokument vsebuje informacije o emisijah v okolje, se šteje, da prevlada interes za razkritje.

[12] Člen 10 Pogodbe o Evropski uniji (PEU)

[13] Člena 1 in 10(3) PEU

[14] Uvodna izjava 6 Uredbe št. 1049/2001.

[15] Člen 15(2) PDEU.

[16] Člen 12(2) in uvodna izjava 6 Uredbe št. 1049/2001.

[17] Glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 1. julija 2008 v združenih zadevah Švedska in Turco proti Svetu, C-39/05 P in C-52/05 P, točka 46, https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-39/05&language=en, in z dne 17. oktobra 2013 v zadevi Svet proti Access Info Europe, C-280/11 P, točka 33, https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-280/11&language=EN.

[18] Zadeva C-57/16 P, Client Earth proti Komisiji, točke 90–91.

[19] Glej podobno presojo v zadevi C-57/16 P, Client Earth proti Komisiji, točki 97 in 101.

[20] Člen 6(1) Uredbe 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, str. 13), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A32006R1367.

[21] Sodba Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018 v zadevi T-540/15, De Capitani proti Parlamentu, točka 120. https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=200551&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=774069

[22] Zadeva C-57/16 P, Client Earth proti Komisiji, točka 108.

[23] Zadeva T-252/19, Pech proti Svetu, točka 92, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=240171&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=1916898

[24] Zadeva C-57/16 P, Client Earth proti Komisiji, točka 124.

[25] https://corporateeurope.org/en/2020/09/will-eu-commission-stand-firm-against-toxic-lobbying-pressure

[26] Zadeva T-540/15, De Capitani proti Parlamentu, točka 108.

[27] Sodba Splošnega sodišča z dne 5. februarja 2018 v zadevi T-718/15, PTC Therapeutics International proti EMA, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=199044&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=1918748, točki 64 in 85.

[28] Glej tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 13. januarja 2017 v zadevi T-189/14, Deza proti ECHA, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=186721&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=1918841, točka 119.

[29] Priporočilo o času, ki ga Evropska komisija potrebuje za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov (strateška preiskava OI/2/2022/OAM), na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/167661

[30] Posebno poročilo evropske varuhinje človekovih pravic v njeni strateški preiskavi v zvezi s časom, ki ga Evropska komisija potrebuje za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov (OI/2/2022/OAM), https://www.ombudsman.europa.eu/en/special-report/en/175425