- SL Slovenščina
Letno poročilo za leto 2025
Letno poročilo - Datum Sreda | 22 april 2026
Predgovor
Februarja 2025 sem prevzela položaj evropske varuhinje človekovih pravic s trdno zavezo, da bo središče mojega dela varstvo pravic državljanov po vsej Evropi. Leto dni kasneje je ta zaveza v hitro spreminjajoči se Evropi še pomembnejša kot kdajkoli prej. Naše skupne vrednote in demokratični sistemi se spoprijemajo z velikimi izzivi – geopolitičnimi napetostmi, tehnološkimi motnjami in vse večjim pritiskom na zaupanje javnosti.
V negotovih časih je povsem upravičeno, da državljani pričakujejo več: več preglednosti, več odgovornosti in več smiselnega sodelovanja. Hkrati se institucije in nosilci odločitev pogosto znajdejo pod pritiskom, saj se morajo spoprijemati z zapletenimi postopki, medtem ko si prizadevajo, da bi dosegli oprijemljive rezultate. Razkorak med pričakovanji in dejanskimi rezultati se lahko hitro poveča.
V tem odločilnem trenutku se izkaže, da delo evropskega varuha človekovih pravic ni le pomembno, temveč tudi za ključno, saj predstavlja temeljno varovalo, ki zagotavlja prevzemanje odgovornosti in ščiti pravice državljanov takrat, ko je to najbolj potrebno.
Evropski varuh človekovih pravic je neodvisen, nepristranski glas, ki pomaga premostiti vrzel med državljani in institucijami. S tem utrjuje vezi zaupanja, ki ne le podpirajo demokratične institucije, temveč tudi zagotavljajo, da evropski projekt ostaja zvest svojim temeljnim vrednotam in načelom.
Preiskava Omnibus I je jasno opozorila na izzive, s katerimi se srečujemo pri evropskih postopkih odločanja v okolju stalnega kriznega upravljanja. Ker je treba politike EU kot odziv na geopolitične in tehnološke pritiske sprejemati vedno hitreje, postaja nujnost pravilo. Vendar pa te hitrosti ne smemo doseči na račun legitimnosti. Moje ugotovitve so pokazale, da morata hitro zakonodajno ukrepanje in spoštovanje temeljnih načel EU iti z roko v roki. Za hitrejše sprejemanje zakonov so še vedno potrebni trdni demokratični temelji.
Za spopadanje s temi izzivi sta ključnega pomena spodbujanje in zagotavljanje dobrega javnega upravljanja. Moja srečanja z voditelji in voditeljicami institucij EU v letu 2025 so bila pomemben korak h krepitvi pristopa, usmerjenega v iskanje rešitev. S konstruktivnim dialogom, ki temelji na zaupanju, tako institucijam pomagamo pri doseganju rezultatov, hkrati pa spodbujamo sodelovanje, preglednost in odgovornost – temeljne standarde urejene upravne prakse.
Še en temeljni vidik dobrega upravljanja je preglednost. Precejšen del našega dela je namenjen zagotavljanju dostopa javnosti do dokumentov, kar državljanom omogoča, da spremljajo in nadzorujejo postopke odločanja. Na tem področju so še vedno potrebne izboljšave, zlasti kar zadeva pravočasno in dosledno obravnavanje zahtev za dostop. Z izboljšanjem teh praks bi se okrepila odgovornost in zaupanje javnosti.
V našem uradu smo leta 2025 obeležili tridesetletnico delovanja, a smo bili hkrati priča tudi rekordnemu številu pritožb. Ta porast je morda odraz večje ozaveščenost javnosti o naši vlogi in pravicah državljanov v skladu s pravom EU. Hkrati je tudi odsev širšega razvoja dogodkov v digitalni dobi: večje dostopnosti upravnih postopkov, spreminjajočih se pričakovanj glede odzivnosti ter vse večjega vpliva umetne inteligence na javno upravo. Ta dinamika prinaša velike priložnosti, pa tudi nove zahteve.
Moji predhodniki so ta urad pogosto opisovali kot majhno ustanovo z velikim poslanstvom. To poslanstvo je zdaj opredeljeno v moji strategiji, ki temelji na treh stebrih: pozorno poslušanje pritožb državljanov, odgovorno in učinkovito izvajanje naših pristojnosti pri odločanju ter krepitev partnerstev, s katerimi lahko izboljšamo kakovost uprave EU. Te prednostne naloge skupaj tvorijo temelj našega dela, s katerim želimo vzpostaviti plodno povezavo med Evropejci in institucijami EU.
Še en ključni del te strategije je operativna odličnost. V letu 2026 se bomo osredotočili na to, da bomo našo notranjo organizacijo prilagodili spreminjajočim se zahtevam, okrepili naše zmogljivosti na področju umetne inteligence ter sprejeli ustrezne zaščitne ukrepe kot odziv na tehnološki razvoj.
Ključnega pomena prav tako ostaja jasna komunikacija. Vse pogosteje delujemo kot „usposobljeni prevajalci“ med institucijami in državljani ter pojasnjujemo zapletene upravne postopke v preprostem, lahko razumljivem jeziku. Spodbujanje jasnega izražanja ni zgolj naša stilistična odločitev, ampak je vprašanje dostopnosti in pravičnosti.
Naša zavezanost nenazadnje oblikuje tudi naše delo v okviru Evropske mreže varuhov človekovih pravic, delovanje katere s ponosom usklajujem. Z našim sodelovanjem po vsej Evropi krepimo upravne standarde in spodbujamo skupno učenje. V okviru priprav na obeležitev 30. obletnice te mreže leta 2026 bomo s tem mejnikom poudarili naš skupni prispevek k ohranjanju dobrega javnega upravljanja po vsej Evropi.
Na prehodu v leto 2026 se naša odgovornost kot varuhov pravičnosti, preglednosti in odgovornosti srečuje z različnimi izzivi, na katere moramo biti pozorni in se nanje ustrezno odzvati. Še naprej si moramo prizadevati za dobro upravljanje, ne kot abstrakten ideal, temveč kot temelj Unije, ki prisluhne svojim državljanom.
„V uradu evropskega varuha človekovih pravic bomo okrepili svojo trdnost, sodelovanje in neomajno zavezanost našim skupnim evropskim vrednotam ter tako podprli demokracijo – z vsako pritožbo, vsako rešitvijo in vsako odločitvijo.”
Teresa Anjinho, evropska varuhinja človekovih pravic
1. Strategija
Gradimo zaupanje, spodbujamo spremembe
Strategija evropskega varuha človekovih pravic za obdobje 2025–2029
Evropska varuhinja človekovih pravic je novembra objavila strategijo urada za obdobje med letoma 2025–2029. Ta bo usmerjala njegovo delovanje, od obravnavanja pritožb do zunanjih dejavnosti, komuniciranja in notranjega upravljanja.
Strategija ima štiri glavne cilje: krepitev vloge državljanov, doseganje pozitivnih sprememb, okrepitev partnerstev ter spodbujanje kakovosti in učinkovitosti delovanja.
- Krepitev vloge državljanov: ozaveščati državljane in civilno družbo o vlogi evropskega varuha človekovih pravic ter zagotoviti, da se njihov glas sliši in da se njihove pravice spoštujejo.
- Doseganje pozitivnih sprememb: spodbujati institucionalne spremembe ter krepiti dobro upravljanje s spodbujanjem pravičnosti, integritete, preglednosti in zaupanja.
- Okrepitev partnerstev: vzpostaviti in negovati sodelovalne odnose z deležniki, ki lahko podprejo in povečajo učinkovitost varuha človekovih pravic pri zaščiti pravic državljanov in spodbujanju dobrega upravljanja.
- Spodbujanje kakovosti in učinkovitosti delovanja: spodbujati v prihodnost usmerjen, prilagodljiv in storitveno naravnan urad varuha človekovih pravic, ki ponazarja dobre prakse, pozdravlja inovacije ter se še naprej odziva na spreminjajoče se trende in potrebe.
Ti cilji temeljijo na načelih in vrednotah urada, med katerimi so pravično in enakopravno obravnavanje ljudi in organizacij, spoštovanje najvišjih standardov strokovnega ravnanja ter spodbujanje konstruktivnega dialoga in sodelovanja z institucijami in deležniki.
Izvajanje strategije se bo spremljalo v okviru letnega načrta in merljivih letnih ciljev, ki bodo pripomogli k uresničevanju njenih ciljev in prednostnih nalog.
2. Leto 2025 na kratko
Ključne zadeve
Pojav vrtljivih vrat
Prva preiskava na lastno pobudo, ki jo je začela varuhinja človekovih pravic, se je osredotočala na to, kako agencije EU obravnavajo pojav „vrtljivih vrat“. Ker agencije prispevajo k oblikovanju politik, ki zadevajo najrazličnejša področja – od zdravil prek varnosti hrane do obrambe –, je pomembno, da se pravila, ki urejajo prehod osebja EU v zasebni sektor, ustrezno upoštevajo.
Sprejemanje nujnih odločitev
Ena od ključnih tem, ki jih je varuhinja človekovih pravic obravnavala leta 2025, je bilo vprašanje, kako zagotoviti prevzemanje odgovornosti pri sprejemanju nujnih odločitev. To vprašanje je bilo obravnavano v okviru treh preiskav, ki so se nanašale na zakonodajne predloge za poenostavitev predpisov za kmete, poenostavitev predpisov o trajnostnem poslovanju podjetij ter boj proti tihotapljenju migrantov.
Umetna inteligenca
Druga ključna tema preiskav v letu 2025 se je nanašala na umetno inteligenco, vključno s tem, kako Evropska komisija zagotavlja preglednost, vključevalnost in odgovornost pri sprejemanju harmoniziranih standardov za umetno inteligenco.
Statistični podatki na kratko
3 490
obravnavanih novih pritožb; 54-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024
492
začetih preiskav; 19-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024
35 %
preiskav povezanih z vprašanji preglednosti
Osrednja sporočila
„Varuhi človekovih pravic nismo zgolj osebe, ki obravnavajo pritožbe ali rešujejo težave. Smo pobudniki in izobraževalci.“
Pozdravni nagovor na konferenci Evropske mreže varuhov človekovih pravic leta 2025
„[…] pri pravicah invalidov ne gre za posebne pravice. Gre za enake pravice […].“
Delo evropskega varuha človekovih pravic na področju invalidov
„S sodelovanjem – z vztrajanjem pri preglednosti, pravičnosti in odgovornosti – krepimo pravno državo.“
Spremljanje spoštovanja načela pravne države v Evropski uniji
Glavni poudarki leta
3. Ključne teme
Naloga evropskega varuha človekovih pravic je pomagati ljudem, podjetjem in organizacijam, ki se srečujejo s težavami z upravo EU. Mednje lahko spadajo težave v zvezi z udeležbo državljanov pri odločanju, zamude ali zavrnitve pri zagotavljanju dostopa do dokumentov, vprašanja integritete, kršitve temeljnih pravic in pogodbena vprašanja. V naslednjih poglavjih je predstavljen pregled ključnih preiskav, povezanih s posameznimi področji.
3.1. Participativno odločanje
Participativno odločanje je bilo leta 2025 ključna tema dela urada evropskega varuha človekovih pravic, saj so organizacije civilne družbe vložile pritožbe glede tega, kako je Evropska komisija poenostavila že obstoječo ali uvedla novo zakonodajo, da bi izpolnila nove politične prednostne naloge.
Priporočilo o svežnju Omnibus I, skupni kmetijski politiki (SKP) in boju proti tihotapljenju migrantov
Novembra je varuhinja človekovih pravic izdala odločbo o nepravilnostih, potem ko je ugotovila številne postopkovne pomanjkljivosti pri pripravi štirih zakonodajnih aktov. Zakonodajni predlogi so se nanašali na poročanje podjetij o trajnostnosti, skupno kmetijsko politiko (SKP) in boj proti tihotapljenju migrantov.
Preiskava je pokazala, da Komisija pri pripravi teh zakonodajnih predlogov ni upoštevala nekaterih delov svojih pravil za boljše pravno urejanje, katerih namen je zagotoviti, da je zakonodajni postopek pregleden, z dokazi podprt in vključujoč.
Med postopkovnimi pomanjkljivostmi, ki jih je ugotovila varuhinja človekovih pravic v svojih preiskavah, sta bili tudi dejstvo, da javnosti ni bila v celoti pojasnjena nujnost zakonodajnih predlogov, ter dejstvo, da ni bila dokumentirana utemeljitev za odstopanje od notranjih pravil o pripravi zakonodaje. Poleg tega so se pojavile še druge težave posameznih zakonodajnih predlogov.
V dveh priporočilih za prihodnost, naslovljenih na Komisijo, je varuhinja človekovih pravic Komisijo pozvala, naj zagotovi predvidljivejšo, doslednejšo in nesamovoljno uporabo pravil za boljše pravno urejanje ter da naj bo prihodnja nujna priprava zakonodajnih predlogov vedno pregledna, z dokazi podprta in vključujoča.
Varuhinja je podala tudi številne predloge v zvezi s prihodnjo revizijo pravil za boljše pravno urejanje. Mednje spadata pojasnitev minimalnih standardov za posvetovanje z deležniki v nujnih postopkih in določitev, da je treba za vse zakonodajne predloge opraviti ocene vpliva na podnebje.
Varuhinja človekovih pravic je Komisijo zaprosila, naj ji do 25. februarja 2026 pošlje podroben odgovor na njeno priporočilo.
Varuhinja človekovih pravic je pozdravila odločitev EIB, da proaktivno objavi več okoljskih in socialnih podatkov
Evropska investicijska banka (EIB) je po preiskavi urada evropskega varuha človekovih pravic navedla, da bo začela objavljati svoje okoljske in socialne ocene za projekte zunaj EU, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, preden bo njen svet direktorjev sprejel sklepe o financiranju. To bi moralo javnosti omogočiti, da bolj smiselno sodeluje pri ocenjevanju okoljskih in socialnih vidikov projektov, ki jih EIB namerava financirati.
Ukrepi so bili uvedeni po opravljeni preiskavi v zvezi z zavrnitvijo banke, da javnosti omogoči dostop do okoljske in socialne presoje projekta v Nairobiju v Keniji, ter njeno splošno prakso, da takih informacij ne objavi, dokler niso sprejete odločitve o financiranju. Varuhinja človekovih pravic je nove ukrepe pozdravila.
3.2. Odgovornost pri odločanju
Preiskava o razvoju standardov EU za umetno inteligenco
Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako Evropska komisija zagotavlja preglednost, vključenost in odgovornost pri sprejemanju harmoniziranih standardov za umetno inteligenco. Pritožnik, organizacija civilne družbe, je izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da organi za standardizacijo, odgovorni za pripravo standardov za Komisijo (Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC)), niso dolžni javno razkriti podatkov o posameznikih, ki sodelujejo pri tem delu, in da javno ne objavljajo zapisnikov svojih sej. Trdil je tudi, da Komisija ni zagotovila uravnotežene zastopanosti interesov v postopku standardizacije. Komisija je organe za standardizacijo pozvala, naj oblikujejo usklajene standarde in zagotovijo, da bodo ti prispevali k zmanjšanju tveganj, ki jih umetna inteligenca predstavlja za varnost in temeljne pravice. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo vprašala o sestavi skupine, ki pripravlja standarde, o pravilih preglednosti, ki jih uporabljajo organi za standardizacijo, o tem, kako Komisija upravlja in spremlja proces standardizacije, ter o tem, kako bo pregledala njegove rezultate.
Komisija ni rešila problematike zamud v postopku avtorizacije kemikalij
Varuhinja človekovih pravic je zaključila preiskavo svojega urada o tem, kako Evropska komisija odloča o vlogah podjetij za avtorizacijo izredno nevarnih kemikalij, in ugotovila, da ta ni odpravila težav zaradi dolgotrajnih zamud v postopku. Urad je leta 2024 ugotovil nepravilnosti in Komisijo pozval, naj skrajša dolgotrajni postopek priprave osnutkov odločb o avtorizaciji v skladu z uredbo EU o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH).
Vendar pa Komisija v svojem odgovoru ni upoštevala priporočila urada, naj pregleda svoje dolgotrajne notranje postopke, niti ni sprejela priporočila, naj vloge s pomanjkljivimi podatki nemudoma zavrne, da ta podjetja ne bi smela več uporabljati nevarnih snovi v EU.
Varuhinja človekovih pravic je ponovno poudarila, da mora Komisija sprejeti dodatne ukrepe za celovito izvajanje ciljev uredbe REACH in najnovejše sodne prakse, da bi se izognili dolgotrajnim zamudam pri obvladovanju tveganj v zvezi s kemikalijami.
3.3. Preglednost
Vprašanja v zvezi s preglednostjo, zlasti zahteve za dostop do dokumentov, so tudi v letu 2025 predstavljala največji delež (35 %) vseh preiskav. Varuhinja človekovih pravic si prizadeva zagotoviti, da uprava EU dosledno in pravično uporablja zakonodajo, ki ureja dostop javnosti do dokumentov EU (Uredba št. 1049/2001). To pomeni, da morajo prosilci za dokumente bodisi pravočasno prejeti dokumente, ki jih iščejo, bodisi prejeti utemeljeno obrazložitev, zakaj jim dostop ni bil odobren.
Zavrnitev Evropske komisije, da javnosti omogoči dostop do poročila o oceni tveganja, ki ga je pripravila platforma X
Ker je akt o digitalnih storitvah ključni zakonodajni akt EU za vzpostavitev odgovornosti na področju digitalnih storitev in zagotavljanje varnega spletnega okolja za uporabnike, je varuhinja človekovih pravic ugotovila nepravilnosti, ker je Evropska komisija zavrnila analizo ocene tveganja platforme družbenih omrežij X za namene razkritja. Ko je novinar zaprosil za dostop do poročila platforme X, je Komisija to zavrnila z utemeljitvijo, da se na splošno lahko domneva, da bi razkritje lahko škodovalo poslovnim interesom podjetja in tekoči preiskavi glede njegove skladnosti z aktom o digitalnih storitvah. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da ni razumno, da je Komisija uporabila splošno domnevo o nerazkritju. Čeprav je platforma X poročilo javno objavila z redigiranimi popravki, je varuhinja človekovih pravic Komisiji priporočila, naj opravi individualno oceno dokumenta za namene razkritja. Zahtevala je tudi, naj bo cilj ocene novinarju omogočiti najširši možni dostop, po možnosti tudi do redigiranih popravkov, ki jih je vneslo podjetje.
Preiskava o tem, kako je Komisija obravnavala zahtevo za dostop do besedilnega sporočila v zvezi s pogajanji z državami Mercosurja
Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako je Komisija obravnavala zahtevo za dostop javnosti do dokumentov v zvezi z besedilnim sporočilom, ki ga je njena predsednica prejela od francoskega predsednika glede trgovinskih pogajanj z državami Mercosurja. Komisija je pritožniku, novinarju, pojasnila, da je na podlagi veljavnih notranjih pravil ocenila, da zadevnega besedilnega sporočila ni treba evidentirati. Poleg tega je bila na predsednikovem telefonu vklopljena funkcija „izginjajočih sporočil“. Urad evropskega varuha človekovih pravic je zaprosil za pregled dokumentov, v katerih so podrobno opisani ukrepi, ki jih je Komisija sprejela pri obravnavi te zahteve za dostop. Prav tako je zaprosil za vpogled v dokumente, ki pojasnjujejo politiko Komisije glede uporabe službenih mobilnih telefonov ter hrambe besedilnih in takojšnjih sporočil.
Zamude pri obravnavanju zahtev za dostop do dokumentov
V letu 2025 so se nadaljevale preiskave v zvezi z dolgotrajnimi zamudami Komisije pri obravnavanju zahtev za dostop, vključno z zahtevo v zvezi z zapisnikom sej skupine za sodelovanje na področju omrežij in informacijskih sistemov, tj. skupine, ki jo gosti Komisija, da bi razpravljala o vprašanjih kibernetske varnosti. Čeprav je Komisija na koncu odobrila širok dostop do zadevnih dokumentov, je na pritožnikovo zahtevo za ponovno proučitev prvotne odločbe (potrdilne prošnje) odgovorila šele po skoraj enem letu.
Spodbujanje pozitivnih sprememb
Nekatere preiskave, ki jih je med letom izvedel urad evropskega varuha človekovih pravic, so privedle do tega, da je dostop do dokumentov pridobilo večje število posameznikov in organizacij, ki so zanj zaprosili.
1. Ena zadeva se je nanašala na zahtevo za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s predlogom Komisije za uporabo „postopka v zvezi s pravno državo“ na Madžarskem. Komisija je ugotovila, da se zahteva nanaša na štirinajst dokumentov, zato je vse objavila, razen posameznih delov treh dokumentov. Po posredovanju varuhinje človekovih pravic je Komisija omogočila neomejen dostop do vseh zahtevanih dokumentov.
Zadeva 646/2024/PVV
2.Po preiskavi v zvezi z Agencijo Evropske unije za azil (EUAA) je agencija spremenila svojo odločitev in namesto dostopa do dveh od 76 dokumentov, povezanih s pogoji sprejema v več ciprskih centrih za upravljanje migracij, omogočila dostop do 64 preostalih dokumentov.
Zadeva 724/2024/AML
3. Dve preiskavi v zvezi z Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) sta privedli do tega, da je agencija omogočila širši dostop do korespondence s Komisijo o predlogu uredbe o preprečevanju spolne zlorabe otrok na spletu in boju proti njej ter elektronske pošte, ki jo je izmenjala z organizacijo, ki se bori proti spolni zlorabi otrok na spletu.
Zadevi 1372/2024/OAM in 2219/2024/OAM
4.Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) je posodobila svojo notranjo politiko o obravnavanju zahtev za dostop javnosti do dokumentov, s čimer je želela zagotoviti, da tisti, ki zahtevajo dostop, prejmejo seznam dokumentov, ki jih agencija ENISA opredeli v primerih, ko dostopa ni ali je ta zelo omejen. Te izboljšave, ki jih je varuhinja človekovih pravic pozdravila kot državljanom prijazne, so bile uvedene po preiskavi v zvezi z zahtevo za dostop do dokumentov, ki so se nanašali na preiskavo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) glede neprimernega ravnanja enega od zaposlenih v agenciji ENISA.
Zadeva 1689/2024/MIG
3.4. Standardi integritete
Kako agencije EU obravnavajo pojave vrtljivih vrat
Varuhinja človekovih pravic je na lastno pobudo začela preiskavo v zvezi z ravnanjem agencij EU pri pojavu vrtljivih vrat. Te agencije prispevajo k izvajanju politik EU na številnih področjih. Preiskava se je nanašala na 15 agencij, katerih delo vključuje tesno sodelovanje z zasebnim sektorjem, v njenem okviru pa so proučevali, kako so te agencije obravnavale nedavne primere vrtljivih vrat v zvezi s člani upravnih odborov in višjimi uslužbenci. Od agencij je zahtevala tudi informacije o politikah, ki jih imajo vzpostavljene za ravnanje v tovrstnih primerih, vključno s pravili o načrtovanih dejavnostih po izteku mandata in prenehanju zaposlitve, ter o merilih in smernicah, ki se uporabljajo za oceno omejitev po prenehanju zaposlitve.
Preiskava izhaja iz prejšnjih pobud urada evropskega varuha človekovih pravic, ki so se nanašale na to, kako Evropska komisija obravnava prehod uradnikov EU na sorodna delovna mesta v zasebnem sektorju. Cilj je zagotoviti, da obstaja skupno razumevanje pojava vrtljivih vrat in da se pravila za preprečevanje morebitnih nasprotij interesov uporabljajo enotno. Ugotovitve preiskave naj bi bile znane v začetku leta 2026.
Pojav vrtljivih vrat v Evropski komisiji
Urad evropskega varuha človekovih pravic je s svojim delom na področju pojava vrtljivih vrat v zadnjih letih institucije EU opozoril na pomembnost odločne in usklajene obravnave te problematike. Leta 2025 se je ta učinek jasno pokazal, ko je Komisija opravila temeljito oceno glede tega, ali lahko nekdanji uradnik EU, ki je bil zaposlen v njenem oddelku za konkurenco, v okviru svojega novega delodajalca sodeluje pri konkretni zadevi na tem področju, ki ga vodi Komisija. Po opravljeni oceni, v okviru katere so proučili dejanska, možna in zaznana nasprotja interesov, je ugotovila, da nekdanji uslužbenec ne sme sodelovati pri obravnavani zadevi. Varuhinja človekovih pravic je v svoji odločitvi o zaključku preiskave v tej zadevi ta pristop pozdravila.
Evropska komisija izboljšala ukrepe na področju nasprotja interesov za strokovnjake, ki ocenjujejo projekte Evropskega obrambnega sklada
Po ločeni preiskavi je Komisija sprejela ukrepe, s katerimi želi zagotoviti, da pri zunanjih strokovnjakih, ki ocenjujejo predloge projektov za Evropski obrambni sklad (EDF), ni nobenih nasprotij interesov. Med ukrepi je tudi zahteva, da kandidati za strokovne funkcije navedejo družinske člane, ki imajo povezave z obrambno industrijo, ter opišejo svoje neposredne finančne naložbe v obrambna podjetja. Drugi ukrepi so se nanašali na izboljšanje informacijskega orodja za upravljanje ocenjevanja predlogov projektov za Evropski obrambni sklad, s katerim bo mogoče samodejno poiskati podrobnosti o morebitnem nasprotju interesov poleg informacij, ki so jih že navedli strokovnjaki sami. Varuhinja človekovih pravic je nove ukrepe pozdravila.
Evropska komisija je sprejela ukrepe glede službenih potovanj njenih uslužbencev, ki jih financirajo tretje osebe
Po opravljeni še eni preiskavi je Komisija sprejela izvedbene ukrepe, s katerimi želi zagotoviti, da službena potovanja njenih uslužbencev, ki jih plačajo tretje osebe, ne povzročajo nasprotja interesov. Komisija se je strinjala, da bo začela beležiti, katere tretje osebe financirajo stroške službenih potovanj uslužbencev in kakšne stroške krijejo, ter svoje ocene morebitnih in zaznanih nasprotij interesov. V okviru preiskave so proučevali, kako je Komisija ocenila in ublažila morebitna nasprotja interesov v zvezi s službenimi potovanji, potem ko je prišlo na dan, da je nekdanji generalni direktor Komisije odpotoval v Katar in tam užival v gostoljubju, ki so ga financirale tretje osebe. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila konstruktivno sodelovanje Komisije na tem področju.
3.5. Temeljne pravice
Spremljanje porabe sredstev EU, dodeljenih v okviru operacij upravljanja meja
Urad evropskega varuha človekovih pravic je zaključil preiskavo o tem, kako je Evropska komisija zagotavljala spoštovanje temeljnih pravic v okviru sredstev EU, dodeljenih Grčiji za upravljanje meja v začetku leta 2025, in podal nekaj predlogov za izboljšave. Komisijo je zlasti pozval, naj pripravi smernice za ocenjevanje skladnosti s temeljnimi pravicami med celotnim izvajanjem programa. Podani so bili tudi predlogi glede preglednosti postopka spremljanja in ukrepov za večjo vključenost civilne družbe.
Komisija je v odgovor na predloge izjavila, da bo še naprej tesno sodelovala z grškimi organi, da bi zagotovila trden sistem za spremljanje preiskav v zvezi z domnevnimi kršitvami temeljnih pravic in sprejela potrebne nadaljnje ukrepe. Prav tako je navedla, da bo grške oblasti pozvala, naj objavijo tudi druge ustrezne dokumente, da se zagotovi večja preglednost, ter pozvala k bolj dejavnemu sodelovanju organizacij civilne družbe.
Spoštovanje človekovih pravic v okviru Memoranduma o soglasju med EU in Tunizijo
Komisija je v odgovoru na preiskavo urada evropskega varuha človekovih pravic o tem, kako namerava Komisija zagotoviti spoštovanje človekovih pravic v okviru Memoranduma o soglasju med EU in Tunizijo, navedla, da bo spodbujala zadevne delegacije EU, izvajalske partnerje in partnerske države, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic, vključno z vzpostavitvijo mehanizmov za pritožbe, ki bodo sprejemali prijave o domnevnih kršitvah človekovih pravic.
Čas, ki ga je Evropska komisija potrebovala za zaključek postopka za ugotavljanje kršitev
Varuhinja človekovih pravic je ugotovila nepravilnosti glede časa, ki ga je Komisija potrebovala za zaključek postopka za ugotavljanje kršitev, začetega leta 2016, proti Španiji v zvezi z njenim spoštovanjem predpisov EU o okoljskem hrupu. Ugotovitev je bila sprejeta po pritožbi skupine državljanov, ki jih moti hrup letališč v Španiji. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da v triletnem obdobju ni bilo nobenih znakov, da bi Komisija sprejela kakršne koli ukrepe. Poudarila je, da je glede na obsežne posledice za javno zdravje od Komisije pričakovala, da bo postopek zaradi kršitve obravnavala prednostno.
Nepredložitev jasnih informacij o veljavnem roku za vložitev pritožbe
Po opravljeni preiskavi je varuhinja človekovih pravic Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pozvala, naj v prihodnje poskrbi, da bo zadevnega subjekta ob zaključku preiskave pravočasno in jasno obvestil o možnosti, da se lahko obrne na nadzornika za procesna jamstva. Ta predlog je bil podan, potem ko je preiskava pokazala, da OLAF zadevnemu podjetju ni zagotovil jasnih informacij o roku za vložitev pritožbe, zaradi česar je podjetje pritožbo vložilo po izteku roka, zato jo je nadzornik zavrnil.
3.6. Osebje EU
Varuhinja človekovih pravic je v letu 2025 obravnavala številne pritožbe v zvezi z Evropskim uradom za izbor osebja (EPSO). V več preiskavah je ugotovila, da je urad EPSO sicer ravnal razumno, v eni preiskavi pa je ugotovila nepravilnosti pri obravnavi pritožbe v zvezi s tehničnimi težavami med preizkusi na daljavo v izbirnem postopku za osebje. V drugi preiskavi je predlagala, da urad EPSO v prihodnje kandidatom, ki so zaprosili za ponovni pregled, posreduje jasne in popolne odgovore. V odgovoru jih je treba obvestiti, ali je bil opravljen ponovni pregled, ter o razlogih za sprejeto odločitev urada EPSO. V nadaljnji preiskavi je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je prišlo do nepravilnosti glede načina, kako je urad EPSO obravnaval prošnjo kandidatke, ki je pred kratkim rodila in je želela preložiti ustni preizkus.
Obravnavanje obtožb o nadlegovanju
Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je leta 2025 izjavil, da bo upošteval predloge urada evropskega varuha človekovih pravic o tem, kako izboljšati preiskave obtožb o nadlegovanju. To sledi odločitvi iz preteklega leta, v kateri je urad ugotovil nepravilnosti glede časa, ki ga je urad OLAF potreboval – skoraj tri leta – za dokončanje preiskave domnevnega nadlegovanja s strani uslužbenca agencije EU. Urad OLAF je v odgovoru uradu evropskega varuha človekovih pravic potrdil, da se strinja, da so potrebna posebna pravila za preiskave domnevnega nadlegovanja, ter da namerava izdati tudi notranji priročnik o dobrih praksah in standardih pri teh preiskavah.
3.7. Nepovratna sredstva in javna naročila
Nepravilnosti pri obravnavi vlog za nepovratna sredstva in pomisleki glede morebitnega nasprotja interesov
Po preiskavi je varuhinja človekovih pravic Evropsko komisijo pozvala, naj v prihodnje ne zavrne vloge za nepovratna sredstva na podlagi očitne administrativne napake. Do teh ugotovitev je prišla, potem ko je Komisija – namesto da bi zaprosila za pojasnila – zavrnila vlogo za dodelitev sredstev, ker je vlagatelj zaprosil za sredstva EU, ki so presegala najvišji odstotek, dovoljen v okviru razpisa. Poleg tega je ugotovila, da Komisija ni ustrezno ocenila trditev pritožnika glede morebitnega nasprotja interesov pri dodelitvi zadevnih nepovratnih sredstev.
Zamude Evropske komisije pri izplačilih ponudniku storitev in njegovemu podizvajalcu
Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, koliko časa je Komisija potrebovala za obdelavo plačil ponudniku storitev v okviru njegovega dela v zvezi s programom „Krepitev razvoja in izvajanje naložbene agende strategije Global Gateway v Latinski Ameriki in na Karibih“. Zamuda je vplivala na plačilo podizvajalcu, ki je opravljal storitve do oktobra 2024, vendar do maja 2025, ko je vložil pritožbo pri uradu evropskega varuha človekovih pravic, še vedno ni dobil plačila. Na podlagi preiskave varuhinje človekovih pravic je Komisija zadevo rešila, se opravičila za zamudo ter plačala dolgovani znesek in pripadajoče obresti izvajalcu storitev, ki je nato sredstva izplačal pritožniku.
4. Pritožbe in preiskave: kako pomagamo javnosti
Glavna naloga urada evropskega varuha človekovih pravic je pomagati ljudem in organizacijam, ki se srečujejo s težavami z upravo EU, tako, da obravnava pritožbe, ki jih ti vložijo. Z izvajanjem preiskav si ne prizadeva le za reševanje teh težav, temveč tudi za spodbujanje dobrih upravnih praks v institucijah EU.
Urad pri obravnavanju pritožb uporablja pristop, usmerjen v iskanje rešitev. V ta namen daje prednost sodelovanju z institucijami, organi in agencijami EU, tj. metodi, ki krepi zaupanje v upravo EU, evropskemu varuhu človekovih pravic pa omogoča, da svoje nadzorne naloge opravlja popolnoma neodvisno.
Raznolika skupina uslužbencev urada evropskega varuha človekovih pravic in večjezično spletišče odražata njegovo zavezanost, da pomaga ljudem, ki iščejo pomoč, v vseh 24 uradnih jezikih EU.
Čeprav evropski varuh človekovih pravic ne more vedno preiskati vseh prejetih pritožb, se urad vseeno prizadeva pomagati vsem, ki prosijo za pomoč.
Leta 2025 se je število pritožb, ki jih je obravnaval urad evropskega varuha človekovih pravic, močno povečalo, in sicer za 54 % več kot leta 2024. To naj bi bilo deloma posledica dejstva, da so pritožniki izvedeli za njegov obstoj z uporabo orodij umetne inteligence.
Izjemno pozitivno je, da je javnost bolj ozaveščena o pravicah državljanov in njegovem delu ter da se je zaradi te večje ozaveščenosti število preiskav, ki jih je urad začel v preteklem letu, povečalo za 19 %. Hkrati sta nenaden porast števila pritožb in delo, potrebno za njihovo obravnavo in analizo, močno obremenila njegove vire.
To predstavlja še zlasti večji izziv, kadar nasveti, ki jih zagotavlja umetna inteligenca, niso točni, zaradi česar se je med drugim močno povečalo število nedopustnih pritožb (+86 %). Te pritožbe se pogosto štejejo za nedopustne, ker se pritožnik ni najprej obrnil na zadevno institucijo. Medtem ko bi urad v preteklih letih pritožniku svetoval, naj se najprej obrne na zadevno institucijo, pa se pri mnogih od teh novih pritožb zgodi, da navedena institucija v resnici ni pristojna za obravnavano zadevo.
Do drugih pritožb pride, ker pritožnik ne sprejme utemeljitve institucije EU, da ni odgovorna za obravnavano vprašanje. Pritožnik se nato obrne na urad evropskega varuha človekovih pravic, ta pa po pregledu pritožbe in navedenih trditev potrdi, da je organ EU ravnal pravilno.
4.1. Vrsta in vir pritožb
4.1.1. Pregled pritožb in strateških preiskav
Evropski varuh človekovih pravic lahko začne preiskovati le pritožbe, ki spadajo v njegovo pristojnost in izpolnjujejo potrebna merila glede dopustnosti, na primer to, da je pritožnik zadevo že poskušal rešiti neposredno z zadevno institucijo.
Predmet njegovih preiskav izhaja iz njegovih pristojnosti in prejetih pritožb. Poleg osnovnega dela na področju pritožb pa lahko izvaja tudi strateške preiskave, s katerimi obravnava širša sistemska vprašanja v institucijah EU, ali pa v določenih okoliščinah sproži preiskave na lastno pobudo na podlagi pritožbe, ki jo vloži pritožnik iz države zunaj EU.
4.1.2. Strateške preiskave in strateške pobude v letu 2025
Urad evropskega varuha človekovih pravic ni pooblaščen le za preiskave na podlagi posameznih pritožb o nepravilnostih v institucijah EU, temveč tudi proaktivno sodeluje pri širših strateških zadevah. Strateške preiskave se lotevajo širših sistemskih vprašanj, ki vplivajo na institucije EU, medtem ko so strateške pobude bolj prošnje za pojasnilo kot pa uradne preiskave.
Varuhinja človekovih pravic je leta 2025 začela strateško preiskavo o tem, kako agencije EU obravnavajo primere vrtljivih vrat, in zaključila tri druge strateške preiskave. Dve sta se nanašali na vprašanje odgovornosti – kako Komisija obravnava tretje osebe, ki njenim uslužbencem plačujejo za službena potovanja in gostoljubje, in kako Komisija uporablja pravila, ki urejajo preglednost v strokovnih skupinah. Tretja zaključena strateška preiskava se je nanašala na to, kako Komisija obvladuje tveganja v zvezi z nevarnimi kemičnimi snovmi. Prav tako je bila zaključena še ena strateška pobuda v zvezi s tem, kako Komisija zagotavlja, da revidirana pravila, ki urejajo skupni sistem zdravstvenega zavarovanja (JSIS) za osebje EU, zagotavljajo celovito kritje zdravstvenih potreb, povezanih z invalidnostjo.
4.1.3. Pritožbe, ki niso v pristojnosti evropskega varuha človekovih pravic
Leta 2025 je urad evropskega varuha človekovih pravic obravnaval rekordno število pritožb (2 249) o zadevah, ki niso bile v njegovi pristojnosti, saj se večinoma niso nanašale na delo uprave EU. Zdi se, da je to povečanje (+62 % v primerjavi z letom 2024) deloma posledica uporabe umetne inteligence pri sestavljanju pritožb. Pritožbe zunaj pristojnosti, ki so prihajale iz Španije, Nemčije in Poljske, so predstavljale 32 % vseh tovrstnih pritožb. Iz Španije je prišlo 14 % pritožb, iz preostalih dveh držav pa 10 % oziroma 8 %.
Najpogostejše so bile pritožbe v zvezi z javnimi storitvami in upravno preglednostjo, druge pa so se nanašale na najrazličnejše teme in institucije, med drugim na nacionalna sodišča, zdravstveno varstvo in prosti pretok oseb.
Druge pritožbe, ki jih je prejel urad, so sicer zadevale institucije EU, zlasti Evropsko komisijo, vendar so bile, ker so se nanašale na politično delo ali vsebino zakonodaje, zunaj pristojnosti varuha človekovih pravic.
Poleg pritožb, ki so jih poslali posamezniki, podjetja ali organizacije, je urad prejel tudi več skupinskih pritožb, ki niso spadale v njegovo pristojnost. Te so se nanašale na razmere na Bližnjem vzhodu, pobudo o prihodnosti evropske obrambe „Pripravljenost do leta 2030“ ter razveljavitev predsedniških volitev v Romuniji leta 2024.
Urad je vsem, ki so prosili za pomoč, odgovoril v jeziku njihove pritožbe oziroma želenem jeziku. V odgovoru so jim pojasnili svoje pristojnosti, in kadar je bilo mogoče, pritožnikom svetovali, naj se obrnejo na druge organe, ki bi jim lahko pomagali. To so bili navadno nacionalni in regionalni varuhi človekovih pravic, urad pa je pritožnike napotil tudi na nacionalne javne organe ter organizacije za varstvo pravic in potrošnikov v državah članicah.
Urad je glede na obravnavano vprašanje pritožnikom po potrebi tudi svetoval, naj se obrnejo na institucije EU (večinoma na Evropsko komisijo in Evropski parlament) ali vseevropske mreže, kot so SOLVIT in evropski centri za varstvo potrošnikov.
Pritožnikom, ki so bili nezadovoljni s konkretnimi predpisi EU, so navadno svetovali, naj se obrnejo na Odbor Evropskega parlamenta za peticije. Ljudje, ki so se pritožili zaradi vprašanj, povezanih z izvajanjem prava EU na nacionalni ravni, so bili napoteni na nacionalnega ali regionalnega varuha človekovih pravic ali službe EU, kot so Europe Direct, Tvoja Evropa in portal e-pravosodje.
Ključna izboljšava v oktobru 2025 je bila uvedba strukturiranega postopka za obravnavo pritožb, prejetih po elektronski pošti. Namesto da bi jih urad nemudoma vnesel v sistem za evidentiranje pritožb in jih obravnaval, zdaj nanje odgovori s standardnim sporočilom, v katerem pritožnike seznani s pristojnostmi evropskega varuha človekovih pravic in jih napoti na spletni obrazec za pritožbe, ki jih vodi skozi bistvene elemente, potrebne za vložitev popolne pritožbe v okviru njegovih pristojnosti.
Na ta način se pritožnikom, ki pošljejo pritožbe po elektronski pošti, pomaga, da predložijo vse potrebne in ustrezne podatke. Sprememba je odločilno vplivala na zmanjšanje deleža pritožb, ki niso spadale v pristojnost urada: s približno 67 % v prvih desetih mesecih leta na 47 % v novembru in decembru 2025.
4.2. Zoper koga?
4.3. O čem?
4.4. Doseženi rezultati
4.5. Učinek in dosežki
Eden glavnih ciljev urada evropskega varuha človekovih pravic je doseči oprijemljive izboljšave za pritožnike in javnost v delovanju uprave EU. To dosega z dajanjem predlogov v obliki rešitev, priporočil in predlogov. Poleg tega lahko institucijo pozove k razrešitvi zadeve še pred uradnim predlogom rešitve ali priporočilom.
4.5.1. Stopnja sprejetih predlogov
Stopnja sprejetih predlogov je delež pozitivnih odzivov na skupno število predlogov (rešitev, priporočil in predlogov) urada evropskega varuha človekovih pravic. Ker varuh institucijam da na voljo do šest mesecev za izvedbo predlogov iz njegovih sklepov o zaključenih preiskavah, zajema stopnja sprejetih predlogov za leto 2025 zadeve, zaključene leta 2024.
Statistični podatki kažejo, da so se institucije EU dobro odzvale na povečano uporabo „predlogov rešitev“, v katerih urad navede, kakšne nadaljnje korake mora institucija sprejeti v posamezni zadevi. Leta 2024 je bilo sprejetih 89 % predlogov rešitev in 78 % predlogov za izboljšave. Institucije EU so leta 2024 z uradom evropskega varuha človekovih pravic zadovoljivo sodelovale v 72 % primerov.
Urad se je v letu 2025 še naprej osredotočal na dialog z institucijami, organi in agencijami EU. Kot je navedeno v sedanji strategiji varuhinje človekovih pravic, je ta zavezana dejavnemu spodbujanju smiselnega dialoga in plodnega sodelovanja z institucijami, organi, uradi in agencijami EU. To je ključnega pomena, da pritožniki in zadevne institucije dosežejo boljše rezultate, s čimer se varuhinji človekovih pravic pomaga pri izpolnjevanju njenega poslanstva in spodbujanju pristopa, usmerjenega v iskanje rešitev.
Širši učinek
Stopnja sprejetih predlogov prikazuje odzive institucij na predloge v nekem trenutku in ne zajema v celoti splošnega dolgoročnega učinka dela urada evropskega varuha človekovih pravic.
Varuhinja človekovih pravic je na primer leta 2016 izvedla obsežno preiskavo v zvezi s tem, kako Komisija sodeluje z lobisti iz tobačne industrije, urad pa od takrat to vprašanje spremlja. Leta 2025 je lahko pohvalila Komisijo za ukrepe, ki jih je ta sprejela, vključno s pobudo za ozaveščanje, namenjeno oceni tveganja izpostavljenosti njenega vodstva tobačni industriji, ter sprejetjem seznama ukrepov (nabora orodij) za obravnavanje vprašanja lobiranja na področju tobaka. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo spodbudila, naj v celoti izvede ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bodo vsi njeni oddelki in službe izpolnjevali obveznosti EU v skladu z Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom.
V odziv na preiskavo varuhinje človekovih pravic, ki se je začela leta 2023, o tem, kako Svet EU in Komisija obravnavata zahteve za dostop javnosti do zakonodajnih dokumentov, sta se obe instituciji zavezali k izboljšanju proaktivne preglednosti. Varuhinja človekovih pravic je to zavezo pozdravila in povedala, da je njen urad z zadovoljstvom ugotovil, da Svet pripravlja revidirano različico navodil za preglednost v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi z dostopom do dokumentov. Poleg tega je poudarila, da namerava spremljati, kako obe instituciji izvajata predloge, podane v okviru preiskave.
Sekretariat, ki za Komisijo, Evropski parlament in Svet EU vodi register za preglednost, je okrepil svoje postopke preiskovanja pritožb v zvezi z domnevnimi kršitvami kodeksa ravnanja. Med izboljšavami, ki so sledile preiskavi varuhinje človekovih pravic, je navedel, da zdaj izvaja „temeljite in smiselne“ preiskave ter aktivno pridobiva dodatne informacije od registriranih oseb. Posodobil je tudi smernice o tem, kako bi morale registrirane osebe podrobno opredeliti svoje članstvo ali pripadnost drugim subjektom.
5. Sodelovanje z institucijami
V skladu z novo strategijo evropske varuhinje človekovih pravic za obdobje 2025–2029 se je njen urad v zadnjem letu osredotočil na spodbujanje dialoga, usmerjenega v iskanje rešitev, ter konstruktivnega sodelovanja z institucijami EU in deležniki. Namen tega pristopa je povečati učinkovitost njenega urada pri varovanju pravic državljanov in spodbujanju dobrega upravljanja.
5.1. Odnosi z EU
5.1.1. Evropski parlament
Pristojnosti evropske varuhinje človekovih pravic izhajajo iz Pogodb EU, varuhinja pa je odgovorna poslancem Evropskega parlamenta. Marca se je novoizvoljena varuhinja človekovih pravic sestala s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, s katero sta razpravljali o skupnih prednostnih nalogah za prihodnost in skupnih prizadevanjih obeh institucij za spoštovanje pravic evropskih državljanov. Ponovno sta se sestali maja, ko ji je varuhinja človekovih pravic predložila letno poročilo svojega urada za leto 2024.
V naslednjih mesecih se je varuhinja človekovih pravic sestala z več poslanci Evropskega parlamenta, zlasti s predsedniki odborov, katerih delo je povezano z nalogami urada. Namen teh dejavnosti ozaveščanja je bil širiti pomen njegove vloge v EU ter razpravljati o nedavnih zadevah in sklepih ugotovitvah, ob hkratnem spodbujanju tesnega sodelovanja med obema institucijama.
Bistveni vidik tega sodelovanja je udeležba varuhinje človekovih pravic na posvetovanjih in dogodkih, ki jih organizira Parlament. Ta srečanja so priložnost za predstavitev ključnih ugotovitev iz obsežnih preiskav ter okrepitev priporočil, naslovljenih na institucije EU.
Varuhinja človekovih pravic je med letom sodelovala na številnih sejah parlamentarnih odborov. Tako se je na primer udeležila razprav z Odborom za pravne zadeve (JURI) o nujnem sprejemanju odločitev in potrebi po upravnem pravu EU. Sodelovala je tudi v razpravah z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) o vladavini prava v EU ter z Odborom za javno zdravje (SANT) o dostopu državljanov do čezmejnega zdravstvenega varstva.
Ta izmenjava mnenj je bila odlična priložnost za okrepitev zaupanja med uradom varuha človekovih pravic in Parlamentom ter je utrla pot za nadaljnje sodelovanje. Urad je sodeloval tudi na posvetovanjih in dogodkih, ki so jih organizirali poslanci Evropskega parlamenta in na katerih so razpravljali o različnih temah, kot so spremljanje evropskih sredstev, dostop do dokumentov in preglednost zakonodajnega postopka EU.
Med praznovanjem 30. obletnice obstoja urada evropskega varuha človekovih pravic, ki je potekalo septembra v strasbourški mestni hiši, je uvodni govor imela podpredsednica Evropskega parlamenta Sabine Verheyen.
Varuhinja človekovih pravic se je udeležila tudi srečanja z vodji pisarn Evropskega parlamenta za stike, da bi države članice obveščala o delu svojega urada.
V skladu z zavezo urada glede jasne komunikacije je varuhinja človekovih pravic imela govor na konferenci o jasnem izražanju, ki jo je organiziral Generalni direktorat za prevajanje (GD TRAD) Evropskega parlamenta.
5.1.2. Odbor za peticije
Odbor Evropskega parlamenta za peticije (PETI) je pristojen za nadzor odnosov z uradom evropskega varuha človekovih pravic, namen njegovega sodelovanja pa je zagotoviti, da se pomisleki državljanov obravnavajo na ravni EU. Urad je v letu 2025 še naprej sodeloval s tem odborom v prizadevanjih za njun skupni cilj, tj. zagotoviti, da institucije EU spoštujejo temeljne pravice državljanov.
Varuhinja človekovih pravic je junija članom tega odbora predstavila letno poročilo za leto 2024 in orisala načela, na katerih temelji njena strategija za obdobje 2025–2029. Ta predstavitev je spodbudila izmenjavo mnenj s poslanci Evropskega parlamenta o sedanjih in prihodnjih izzivih, s katerimi se srečujejo državljani.
Poleg tega se je sestala s predsednikom odbora PETI Bogdanom Rzońco, več poslanci Evropskega parlamenta iz tega odbora, generalnim direktorjem Generalnega direktorata Evropskega parlamenta za pravice državljanov, pravosodje in institucionalne zadeve (GD IUST) ter vodjo sekretariata odbora PETI.
5.1.3. Evropska komisija in Svet
Poleg Evropskega parlamenta so ključni sogovorniki urada evropskega varuha človekovih pravic na ravni EU tudi Evropska komisija in Svet Evropske unije.
Delo Komisije kot največje institucije in izvršne veje EU je predmet številnih pritožb, ki jih prejme urad. Ohranjanje konstruktivnega dialoga med tema dvema institucijama je zato ključnega pomena za iskanje praktičnih rešitev za državljane.
Varuhinja človekovih pravic se je junija sestala s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, s katero sta razpravljali o pomembnih temah, kot sta pravočasen dostop do dokumentov in vključujoče odločanje. Sestala se je tudi s komisarjem za medinstitucionalne odnose Marosom Šefčovičem. Rezultat teh srečanj je bila jasna zavezanost spodbujanju odprtega in stalnega dialoga med uradom varuha človekovih pravic in Komisijo.
Na ravni osebja je urad prav tako ohranjal tesne stike s službami Komisije, da bi zagotovil učinkovit in k rešitvam usmerjen pristop pri izvajanju preiskav.
Varuhinja človekovih pravic se je sestala tudi s predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo, s katerim sta razpravljala o preglednosti in etiki v upravi EU. Proučila sta tudi možnosti za prihodnje sodelovanje, da bi institucije in agencije EU v očeh državljanov ohranile verodostojnost.
Varuhinja človekovih pravic se je decembra udeležila konference ob 25. obletnici razglasitve Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki so jo organizirali Evropska komisija, dansko predsedstvo Sveta in Agencija Evropske unije za temeljne pravice. Dogodek je bil priložnost za pregled vpliva Listine na razvoj kulture temeljnih pravic v EU ter razmislek o prihodnjih izzivih in priložnostih. Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da je Listina kot instrument primarne zakonodaje EU, ki določa temeljne pravice državljanov, postala ključni steber naše Unije.
5.1.4. Druge institucije, agencije in organizacije
Krepitev delovnih odnosov z institucijami, organi, uradi in agencijami EU ter pomembnimi institucijami zunaj EU je ključna za zagotavljanje razumevanja in spoštovanja vloge evropskega varuha človekovih pravic. To sodelovanje je prav tako ključnega pomena za hitro in pravično reševanje pritožb, spodbujanje pozitivnih sprememb za državljane in podjetja ter krepitev dobrih upravnih praks.
To načelo je usmerjalo delo varuhinje človekovih pravic v letu 2025, ko se je srečala z več vodji institucij in agencij EU, med drugim z Nadio Calviño, predsednico Evropske investicijske banke (EIB), Sirpo Rautio, direktorico Agencije za temeljne pravice (FRA), Bernhardom Urlom, vršilcem dolžnosti izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), in Oliverjem Sallesom, direktorjem Evropskega urada za izbor osebja (EPSO).
Poleg tega je varuhinja pravic sodelovala na plenarnem zasedanju Odbora uslužbencev Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), kjer so obravnavali zadeve v zvezi z osebjem, na primer v zvezi z nadlegovanjem, ter na seji predsedstva Odbora regij, kjer so izmenjali mnenja o posameznih zadevah.
Na začetku svojega mandata se je varuhinja človekovih pravic sestala z Michaelom O’Flahertyjem, komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice, in Louiso Holck, predsednico Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI). Udeležila se je tudi konference na visoki ravni za institucije varuha človekovih pravic in nacionalne institucije za človekove pravice, ki je marca potekala v okviru Sveta Evrope.
5.1.5. Obiski varuhinje človekovih pravic v državah članicah EU
V okviru svojih rednih obiskov držav članic EU in sedežev agencij EU je varuhinja človekovih pravic leta 2025 odpotovala na Poljsko, Malto in v Španijo. V okviru teh obiskov v državah članicah potekajo srečanja z agencijami EU, nevladnimi organizacijami, varuhi človekovih pravic, nacionalnimi organi in univerzami, da se na nacionalni ravni ozavešča o delovanju urada evropskega varuha človekovih pravic.
Na Poljskem je sodelovala na konferenci, ki jo je organiziralo poljsko ministrstvo za pravosodje pod naslovom „Vloga civilne družbe pri zaščiti pravne države“. Med obiskom se je sestala s poljskim in ukrajinskim varuhom človekovih pravic ter obiskala Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex), kjer se je sestala z njenim izvršnim direktorjem.
Obisk varuhinje človekovih pravic na Malti je sovpadel s 30. obletnico ustanovitve malteškega parlamentarnega varuha človekovih pravic, kar ji je omogočilo, da se udeleži dogodka, namenjenega razpravi o dobrem upravljanju v zahtevnih časih. Poleg pogovorov z različnimi varuhi človekovih pravic iz vse Evrope se je sestala tudi z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področjih človekovih pravic, azila in migracij. Obiskala je tudi Agencijo Evropske unije za azil (EUAA), kjer so potekali poglobljeni pogovori.
V Španiji se je udeležila dvostranskega srečanja s špansko varuhinjo človekovih pravic, sodelovala pri razpravah s španskimi okoljskimi nevladnimi organizacijami in imela osrednji govor o spodbujanju enakosti spolov v Evropski uniji na dogodku, ki ga je priredila organizacija Forbes Women, na univerzi Universidad Autónoma v Madridu pa je imela predavanje z naslovom „Vloga evropskega varuha človekovih pravic in njegov vpliv na državljane“.
Poleg tega je varuhinja človekovih pravic imela predavanje za študente evropskega magistrskega študijskega programa na področju človekovih pravic in demokratizacije (EMA) na Globalnem kampusu za človekove pravice v Benetkah v Italiji.
5.2. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
Evropska unija je podpisnica Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (UNCRPD), zavezujočega mednarodnega instrumenta o človekovih pravicah, katerega namen je „spodbujati, varovati in invalidom zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva“.
Usklajenost EU s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov se spremlja z okvirom EU za to konvencijo. Evropski varuh človekovih pravic kot član tega okvira posebno pozornost namenja izvajanju navedene konvencije v upravi EU. V začetku leta 2025 so znotraj okvira pripravili posodobljeno poročilo, ki je vključevalo prispevek urada evropskega varuha človekovih pravic, za redni pregled Odbora ZN za Konvencijo o pravicah invalidov glede skladnosti EU z navedeno konvencijo.
Odbor ZN za Konvencijo o pravicah invalidov je marca 2025 objavil svoje sklepne ugotovitve. V njih je izpostavil več ponavljajočih se težav, ki jih je urad evropskega varuha človekovih pravic ugotovil tudi na podlagi pritožb in lastno pobudo. Mednje spadajo deinstitucionalizacija in uporaba sredstev EU; delovni pogoji za invalide v upravi EU, vključno z zaposlovanjem, ugodnostmi za oskrbovalce invalidov in razumnimi prilagoditvami; in zdravstveno zavarovanje za invalidne uslužbence EU. Odbor ZN za Konvencijo o pravicah invalidov je prav tako opozoril, da bi morale institucije EU priporočila evropskega varuha človekovih pravic upoštevati.
Urad evropskega varuha človekovih pravic je leta 2025 obravnaval več pritožb v zvezi s pravicami invalidov, predvsem pa v zvezi z zaposlovanjem v EU in kadrovskimi zadevami. Eno od vprašanj se je na primer nanašalo na to, kako Komisija obravnava pritožbe zaradi diskriminacije na podlagi invalidnosti ter na izvajanje razumnih prilagoditev.
Urad evropskega varuha človekovih pravic in Agencija EU za temeljne pravice sta skupaj izvedla raziskavo med agencijami EU, ki se je osredotočila na pravice invalidov, vključno z invalidnimi uslužbenci EU.
Urad je svoje delo na področju pravic invalidov predstavil tudi na različnih dogodkih, ki so bili organizirani med letom, na primer ob pregledu Konvencije ZN o pravicah invalidov. Poleg tega se je varuhinja človekovih pravic udeležila letne delavnice o pravicah invalidov, ki jo je v okviru tedna pravic invalidov organiziral Odbor Evropskega parlamenta za peticije (PETI).
„Po podatkih Eurostata je vsaka četrta odrasla oseba v EU invalidna. Čeprav je EU že dosegla pomemben napredek pri varstvu in spodbujanju njihovih pravic, je treba še vedno veliko storiti za zagotovitev njihove popolne enakosti in udeležbe. To je razvidno iz pritožb, ki jih moj urad še naprej prejema, in vsekakor tudi iz peticij, predloženih odboru PETI.
„V negotovih časih je še zlasti pomembno, da vsi akterji v EU ostanejo osredotočeni, upoštevajo sklepne ugotovitve Odbora Konvencije ZN o pravicah invalidov ter še naprej prispevajo k uveljavljanju pravic invalidov.“
6. Komunikacijske dejavnosti
Zagotavljanje prepoznavnosti je pomemben element dela urada evropskega varuha človekovih pravic, s katerim si prizadeva doseči različne deležnike, upravo EU in civilno družbo. Njegove Komunikacijske dejavnosti niso osredotočene le na preiskave, ampak tudi na splošno spodbujanje preglednosti, etike in odgovornosti v upravi EU.
Varuhinja človekovih pravic je novinarjem aprila predstavila letno poročilo za leto 2024, ob tej priložnosti pa je orisala tudi svoje načrte za mandatno obdobje in napovedala svojo prvo preiskavo na lastno pobudo.
Kot govornica se je udeležila je tudi več različnih dogodkov, ki so jih gostile institucije EU in mednarodne organizacije. Med njimi so bili teden enakosti spolov ter več okroglih miz in sej odborov, ki jih je gostil Evropski parlament, srečanje v okviru Evropske civilne pobude (ECAS), kongres Združenja evropskih novinarjev, okrogla miza Svetovnega gospodarskega foruma o dobrem upravljanju ter več drugih predstavitev, namenjenih deležnikom, državljanom in mladim, tudi v okviru majske Evropske prireditve za mlade.
Kar zadeva medijsko poročanje o delu evropskega varuha človekovih pravic v letu 2025, je bilo objavljenih okoli 3 800 člankov, v katerih so bile preiskave omenjene ali se je o njih neposredno poročalo.
Poleg tega je evropska varuhinja človekovih pravic skupaj s svojimi uslužbenci dejavnosti ozaveščanja širila tudi z dajanjem intervjujev za medije, udeležbo na akademskih konferencah ter nagovori skupinam obiskovalcev.
Da bi delo in politike urada postali bolj dostopni državljanom, sta bila strategija varuhinje človekovih pravic za obdobje 2025–2029 ter tematsko področje preiskav v zvezi z javnimi naročili in nepovratnimi sredstvi predstavljena v obliki drsnih spletnih zgodb. Ta način predstavitve ključnih tematskih področij se bo nadaljeval tudi v letu 2026.
Leta 2025 so bile komunikacijske dejavnosti urada še dodatno razširjene tako, da so vključevale redno objavljanje videoposnetkov na družbenih omrežjih, namenjenih pojasnjevanju dela urada in dejavnosti varuhinje človekovih pravic ter osvetljevanju nekaterih strokovnih tem.
Med njimi so bili kratki videoposnetki, na katerih je varuhinja človekovih pravic podala pregled najnovejšega poteka preiskav ter srečanj in govorov, ter pojasnjevalni videoposnetki, v katerih je podrobno opisala konkretne ključne rezultate preiskav.
Poleg tega je urad izvedel kampanjo na družbenih omrežjih z naslovom „Za kulisami“, v okviru katere so sodelavci iz različnih oddelkov (uradniki za preiskave, pravni svetovalci, strokovnjaki za digitalno komunikacijo) pojasnili svojo vlogo in vsakodnevne naloge. Cilj je bil predstaviti urad evropskega varuha človekovih pravic kot dostopno, prijazno in strokovno institucijo ter hkrati poudariti njegove temeljne vrednote. Leta 2025 je število sledilcev na družbenih omrežjih na vseh platformah, na katerih je urad aktiven, postopoma naraščalo, deloma tudi zaradi omenjenih dejavnosti. Na družbenih omrežjih so tako skupaj zabeležili 13 338 novih sledilcev, stopnja pojavljanja/odzivov urada pa je na njegovih treh najpomembnejših platformah (LinkedIn, Instagram, Bluesky) znašala 5,36 %. Dobri rezultati so bili vidni tudi pri obiskih spletišča prek vsebin na družbenih omrežjih, saj je bilo neposredno iz objav zabeleženih 8 416 obiskovalcev. Spletišče na splošno ostaja ključno komunikacijsko orodje urada, saj so na njem v tem letu zabeležili 1 786 995 obiskov.
6.1. 30. obletnica delovanja urada evropskega varuha človekovih pravic
Leto 2025 je zaznamovala 30. obletnica delovanja urada evropskega varuha človekovih pravic.
Večina njegovih dejavnosti ozaveščanja v tem letu je bila tematsko obarvana s celovito grafično podobo v počastitev 30. obletnice obstoja.
V okviru kampanje z naslovom „Ali ste vedeli?“ so bile predstavljene različne zanimivosti o uradu, vključno z njegovim poslanstvom, zgodovino in načinom delovanja.
Kampanja na družbenih omrežjih, ki je vključevala videoposnetke s prikazom sodelavcev in videoizjavo varuhinje človekovih pravic, je bila dopolnjena z drsno zgodbo, v kateri so bili ti elementi predstavljeni v obliki, ki je bila zasnovana tako, da je pritegnila najširšo skupino javnosti.
Obletnico so obeležili na proslavi, ki so jo organizirali v sodelovanju z mestom Strasbourg in ki je sovpadala s slovesno otvoritvijo mestnega tramvaja, ki ga je omogočila mestna hiša ter na katerem so bili upodobljeni logotip in vrednote evropskega varuha človekovih pravic. Tramvaj je v mestu obratoval do konca leta 2025.
„Že tri desetletja si ta urad prizadeva za krepitev vezi med Evropsko unijo in njenimi državljani. Z našo neomajno zavezanostjo pravičnosti in javnemu dobremu bomo še naprej ščitili pravice državljanov in državljank ter zagotavljali, da se bo v prihodnjih letih slišal glas ljudi.“
Vse leto je bila na različnih lokacijah na ogled razstava s panoji, ki prikazujejo zgodovino urada evropskega varuha človekovih pravic in njegova področja delovanja. Panoji so bili razstavljeni v mestu Strasbourg, Evropskem parlamentu med plenarnim zasedanjem in na konferenci Evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki poteka vsaki dve leti in jo organizira urad evropskega varuha človekovih pravic.
6.2. Nagrada za dobro upravljanje
Varuhinja človekovih pravic je oktobra uradno odprla nominacije za peto podelitev nagrade evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje.
Nagrada se podeljuje za ukrepe javne uprave EU, ki vidno in neposredno pozitivno vplivajo na življenje državljanov. Poleg zmagovalca v splošni kategoriji bo izbranih tudi več zmagovalcev v posameznih kategorijah.
Med kategorijami za prijavo na letošnji natečaj so odličnost na področju tehnoloških inovacij in uporabe umetne inteligence, odličnost na področju državljanskega udejstvovanja in udeležbe civilne družbe, odličnost na področju raznolikosti in vključevanja ter odličnost na področju odprte uprave.
Svetovalni odbor bo naredil ožji izbor, zmagovalce pa bo izbrala evropska varuhinja človekovih pravic in jih junija 2026 razglasila na posebni slovesnosti. Za najbolj priljubljen projekt bo organizirano tudi spletno javno glasovanje.
„Nagrada za dobro upravljanje je odlična priložnost, da pokažemo, kako uprava EU pomembno vpliva na življenje ljudi po vsej Evropi.“ S predstavitvijo projektov, ki resnično vplivajo na vsakdanje življenje državljanov, nagrajujemo pobude, ki lahko okrepijo vezi med evropskimi državljani in institucijami EU. Vse, ki vedo za navdihujoč projekt, ki si zasluži priznanje, vabim, naj razmislijo o tem, da bi ga predlagali za nagrado.“
7. Evropska mreža varuhov človekovih pravic
Evropska mreža varuhov človekovih pravic je neuradna mreža, ki jo usklajuje evropska varuhinja človekovih pravic, sestavljena pa je iz več kot 95 uradov varuhov človekovih pravic in podobnih organov iz vse Evrope ter Odbora Evropskega parlamenta za peticije.
Poizvedbeni postopek je pomembno orodje Evropske mreže varuhov človekovih pravic. S tem postopkom lahko člani te mreže postavljajo vprašanja o pravu Unije, ki se pojavijo v okviru njihovih preiskav, pri čemer evropski varuh človekovih pravic zanje od institucij EU pridobi strokovne odgovore. V letu 2025 so se preiskave nanašale na usklajevanje sistemov socialne varnosti v zvezi z otroškimi dodatki, pravice do prostega gibanja za družinske člane državljanov EU, ki prihajajo iz tretjih držav, ter dostop do zdravstvenega zavarovanja za hrvaške študente, ki študirajo v drugi državi EU.
Leta 2025 je varuhinja človekovih pravic obiskala tudi nekatere urade nacionalnih varuhov človekovih pravic. V Varšavi se je sestala s poljskim predstavnikom za človekove pravice ter ukrajinskim parlamentarnim predstavnikom za človekove pravice, v Madridu s španskim varuhom človekovih pravic, v Valletti pa z malteškim parlamentarnim varuhom človekovih pravic. Med temi obiski je z nacionalnimi varuhi človekovih pravic razpravljala o vprašanjih vzajemnega pomena in iskala načine za boljše sodelovanje pri reševanju težav državljanov.
7.1. Konferenca Evropske mreže varuhov človekovih pravic
Evropska mreža varuhov človekovih pravic je novembra 2025 v Bruslju organizirala svojo letno konferenco. Ta je bila priložnost za forum, na katerem so se zbrali varuhi človekovih pravic iz vse Evrope, da bi poglobili sodelovanje, izmenjali zamisli in predvideli prihodnja vprašanja, ki jim bodo morali nameniti pozornost.
Konferenca je bila zasnovana tako, da spodbuja aktivno sodelovanje udeležencev in razpravo. Poleg otvoritvenih in zaključnih plenarnih zasedanj je bilo na konferenci v dveh dneh organiziranih osem delavnic o različnih temah. Varuhi človekovih pravic so se tako lahko osredotočili na teme, ki so za njihovo državo ali regijo še zlasti zanimive.
Osrednje teme osmih delavnic so bile:
- praktične ovire za mobilnost znotraj EU,
- izzivi in priložnosti pri spremljanju skladnosti s pravom EU,
- ohranjanje neodvisnosti varuhov človekovih pravic v težkih časih,
- izmenjava izkušenj varuhov človekovih pravic pri obravnavanju pritožb na področju okolja,
- nadzor varuha človekovih pravic nad delno zasebno in delno javno upravo,
- preprečevanje razdrobljenosti varstva pravic državljanov,
- spreminjajoča se vloga varuhov človekovih pravic pri pritožbah na področju migracij in azila,
- poenostavitev zakonodaje – kaj bi lahko pomenila za varstvo pravic.
Na nekaterih delavnicah so sodelovali tudi predstavniki organov EU, kot sta Evropska komisija in Agencija Evropske unije za temeljne pravice, ki so delili svoje strokovno znanje in izkušnje.
Po konferenci naj bi bil v začetku leta 2026 v Málagi v Španiji organiziran sestanek uradnikov za zvezo, na katerem naj bi se sprejeli nadaljnji ukrepi na podlagi sklepov, sprejetih na delavnicah, in proučili morebitni prihodnji projekti.
8. Umetna inteligenca
Ker digitalna orodja spreminjajo način, kako javne institucije služijo državljanom, je urad evropskega varuha človekovih pravic izkoristil priložnost in začel umetno inteligenco (UI) uporabljati kot sredstvo za zagotavljanje bolj odzivnih in učinkovitih storitev. V letu 2025 je sprejel ukrepe za uvedbo umetne inteligence, pri čemer se je ravnal po načelih dobrega upravljanja, odgovornosti in preglednosti.
Da bi bila vključitev umetne inteligence čim bolj usklajena s temi načeli, je urad ustanovil medresorsko delovno skupino za umetno inteligenco, ki usmerja strateško odločanje ter spodbuja izmenjavo znanja z notranjimi in zunanjimi deležniki. Zaposlili so posebnega uradnika za umetno inteligenco, ki bo skrbel za strokovni nadzor in usklajeval vse dejavnosti na tem področju ter tako poskrbel, da bo tehnološki napredek ostal trdno zasidran v poslanstvu evropskega varuha človekovih pravic, tj. biti v službi državljanom. Urad je sodeloval tudi v mreži korespondentov za umetno inteligenco, ki jo je organiziral evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) v obliki foruma za prostovoljno izmenjavo dobrih praks med institucijami EU.
Začel se je tudi pilotni projekt za vrednotenje orodja GPT@EC, tj. umetnointeligenčnega sistema za splošne namene, ki sloni na uporabi velikih jezikovnih modelov in ga je razvila Evropska komisija za uporabo v vseh institucijah EU. V okviru pilotnega projekta se proučuje, kako lahko umetna inteligenca pomaga pri opravljanje pomožnih nalog v zvezi z obravnavo zadev, administrativnim delom in komunikacijo, hkrati pa se ohranita neodvisnost in integriteta, ki sta ključni za pristojnosti evropskega varuha človekovih pravic. V okviru pilotnega projekta se ocenjuje, kako lahko umetna inteligenca pomaga pri najrazličnejših konkretnih nalogah: izboljšanju jasnosti in sloga osnutkov besedil, vključno z dopisi, priporočili in odločbami; iskanje informacij o zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji; povzemanju in analiziranju obsežnih dokumentov, priloženih pritožbam ali pridobljenih v okviru preiskav; urejanju osnutkov dokumentov na upravnih področjih, kot so človeški viri in finance; zagotavljanju podpore pri programiranju IT-projektov ter pomoč pri nalogah, povezanih s komuniciranjem, kot sta preverjanje slovnice in priprava povzetkov dokumentov.
Projekt se je začel izvajati po uvedbi strožjih upravnih ukrepov, med katerimi so bili okviri za obvladovanje tveganj, ocene učinka na varstvo podatkov, smernice za uporabo ter zaščitni ukrepi za varstvo podatkov, varnost, spoštovanje avtorskih pravic in človeški nadzor. Sporazum o ravni storitev z Evropsko komisijo zagotavlja, da njeno osebje ali katera koli druga tretja oseba brez dovoljenja urada evropskega varuha človekovih pravic ne more dostopati do njegovih osnutkov dokumentov, delovnega gradiva ter informacij in osebnih podatkov, povezanih z zadevami. Podatki, ki jih obdeluje urad varuha človekovih pravic, se ne uporabljajo za usposabljanje ali izboljšanje umetnointeligenčnih modelov.
Ključno načelo pilotnega projekta je človeški nadzor. Osebje, ki uporablja umetno inteligenco, ostaja v celoti odgovorno za vse, kar je ustvarjeno z umetnointeligenčno podporo, umetna inteligenca pa se ne uporablja za sprejemanje odločitev, pripravljanje priporočil, presojo dopustnosti, opredelitev rezultatov ali prednostno razvrščanje pritožb.
Vse vsebine, ki jih ustvari umetna inteligenca, osebje pred uporabo skrbno preveri glede točnosti, s čimer se zagotovi, da tehnologija prispeva k večji učinkovitosti, vendar ne nadomešča človeške presoje ali odločanja pri preiskovanju pritožb in vodenju preiskav.
Ker se je urad evropskega varuha človekovih pravic zavezal k preglednosti in odgovornosti pri uporabi umetne inteligence, je bilo na njegovem spletišču objavljeno obvestilo o umetni inteligenci, ki državljanom zagotavlja jasne informacije o tem, kako se uporabljajo umetnointeligenčni sistemi, kateri zaščitni ukrepi so vzpostavljeni in katere pravice imajo pritožniki pri stikih z uradom.
9. Viri
9.1. Proračun
Urad evropskega varuha človekovih pravic ima v proračunu EU ločen, samostojen oddelek, ki je razdeljen na tri naslove. Naslov 1 zajema plače, nadomestila in druge odhodke v zvezi z zaposlenimi. V naslovu 2 so zajeti nepremičnine, pohištvo, oprema in razni odhodki iz poslovanja. Naslov 3 pa zajema odhodke v zvezi s splošnimi funkcijami, ki jih izvaja institucija. Odobrena proračunska sredstva so leta 2025 znašala 15 558 918 EUR.
Za zagotavljanje uspešnega upravljanja virov notranji revizor evropskega varuha človekovih pravic opravlja redne preglede sistemov notranjih kontrol in finančnega poslovanja urada. Tako kot druge institucije je tudi urad evropskega varuha človekovih pravic podvržen nadzoru Evropskega računskega sodišča, ki v okviru zunanje revizije ni ugotovilo posebnih vprašanj.
9.2. Uporaba virov
Urad evropskega varuha človekovih pravic vsako leto sprejme letni načrt upravljanja, v katerem so opredeljeni konkretni ukrepi, ki jih bo urad predvidoma sprejel za uresničitev ciljev in prednostnih nalog iz strategije evropskega varuhinje človekovih pravic. Ker je bilo leto 2025 prehodno leto med službovanjem odhajajoče in novoizvoljene varuhinje človekovih pravic, je letni načrt upravljanja sprejela prejšnja varuhinja še pred volitvami, ta pa je temeljil na njeni strategiji do leta 2024. Oktobra 2025 je nova varuhinja človekovih pravic sprejela svojo strategijo z naslovom „Gradimo zaupanje, spodbujamo spremembe“, ki bo podlaga za prihodnje letne načrte upravljanja.
V uradu evropskega varuha človekovih pravic so zaposleni visoko usposobljeni ljudje, ki govorijo več jezikov. To mu omogoča, da pritožbe obravnava v 24 uradnih jezikih EU in da o svojem delu ozavešča državljane po vsej EU. Politika urada glede hibridnega dela, ki je usmerjena v rezultate in temelji na zaupanju, podpira prizadevanja varuhinje človekovih pravic za spodbujanje sodobnega, digitalnega in prožnega delovnega okolja.
Leta 2025 je bilo v kadrovskem načrtu evropskega varuha človekovih pravic 75 delovnih mest, poleg tega pa je imel urad v povprečju še osem pogodbenih uslužbencev. Delovne izkušnje v uradu je med letom 2025 pridobilo tudi 18 pripravnikov, pri čemer se je program za leto 2024/25 zaključil avgusta, program za leto 2025/26 pa se je začel septembra.
Podrobne informacije o sestavi urada in nalogah različnih enot so na voljo na spletišču evropskega varuha človekovih pravic.
Kako stopiti v stik z evropskim varuhom človekovih pravic?
Poštni naslov
Médiateur européen
1 avenue du Président Robert Schuman
CS 30403
F-67001 Strasbourg Cedex
Naslov za obiskovalce
Strasbourg
Bâtiment Václav Havel (HAV)
Allée Spach
F-67000 Strasbourg
Bruselj
Bâtiment Froissart (FRS)
Rue Froissart 87
B-1000 Bruxelles
Splet
- ombudsman.europa.eu
- bsky.app/profile/ombudsman.europa.eu
- instagram.com/euombudsman
- linkedin.com/company/european-ombudsman
- threads.net/euombudsman
- youtube.com/user/eotubes
Po telefonu
+33 (0)3 88 17 23 13
© Evropska unija, 2026
Vse fotografije, infografike in informativne slike so zaščitene z avtorskimi pravicami Evropske unije. Nekatere ponazoritvene slike in grafični deli, uporabljeni v vizualnih elementih, izvirajo iz knjižnice slik Adobe Stock.
Reprodukcija v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljena z navedbo vira.
Uporabljena je bila pisava Frutiger Next.
| HTML | ISBN 978-92-9483-445-4 | ISSN 1830-6950 | doi:10.2869/2992343 | QK-01-26-001-SL-Q |
|---|