Predgovor

Z veseljem vam predstavljam letošnje poročilo „Putting it Right?“, ki preučuje, kako so institucije EU upoštevale predloge iz mojih preiskav. Institucije EU so se v veliki večini preiskav dobro odzvale, v zadevah, zaključenih leta 2017, pa je bila stopnja skladnosti na splošno 81-odstotna. To je dober rezultat, vendar morajo institucije storiti več, da bi povečale skladnost, zlasti ko pripravim priporočilo za obravnavo ugotovitve o nepravilnostih.

Institucije so se pozitivno odzvale na 80 od 99 predlogov, ki sem jih predložil za popravek ali izboljšanje svoje upravne prakse. V 148 drugih primerih sem menil, da so institucije sprejele ukrepe za izboljšanje svojega delovanja. Osem od 14 institucij je imelo 100-odstotno stopnjo skladnosti, medtem ko je imela Evropska komisija, ki predstavlja večino primerov, 76-odstotno stopnjo skladnosti.

Državljani pričakujejo, da bo uprava EU popravila stvari, ko bodo šle narobe, in izboljšala stvari za prihodnost. To želi doseči varuh človekovih pravic. Še naprej bom spremljala izvajanje svojih predlogov in priporočil, da bodo državljani lahko prepričani, da se njihove pritožbe obravnavajo in da se jim prisluhne.

Upravo EU spodbujam, naj si še naprej prizadeva za izboljšanje svojega odnosa z javnostjo. Veselim se, da se bom lahko seznanil s primeri dobrega dela, ki ga opravljajo institucije in organi v okviru naše prihodnje nagrade za dobro upravo, ki smo jo pred kratkim podelili drugič.

Emily O'Reilly

december 2018

Poročilo

1. Uvod

V tem poročilu je opisano, kako so se institucije EU ^[1] odzvale na predloge varuhinje človekovih pravic v zadevah, zaključenih leta 2017. Ti predlogi so v obliki rešitev, priporočil in predlogov.

V oddelku 3 o učinku dela varuha človekovih pravic so pojasnjene njegove rešitve, priporočila in predlogi. Nove izvedbene določbe ^[2] (v nadaljnjem besedilu: izvedbene določbe), ki so začele veljati 1. septembra 2016, so do določene mere vplivale na izraze, ki jih uporabljamo ^[3]. Vse preiskave, zajete v tem poročilu, so bile zaključene po začetku veljavnosti novih integriranih projektov.

V oddelku 3 je opisan tudi učinek dela varuha človekovih pravic v drugih primerih, ko je pritožbo rešila institucija ali ko se je varuh človekovih pravic odločil sprožiti strateško pobudo ^[4].

Obstajajo tudi povzetki zadev, ki upravičujejo „posebno omembo“ kot vodilne primere v vsaki kategoriji.

2. Pristojnosti in postopki varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic pomaga posameznikom, podjetjem in združenjem, ki imajo težave z institucijo EU ^[5]. Hkrati služi javnemu interesu, saj institucijam pomaga izboljšati kakovost storitev, ki jih zagotavljajo. Poleg preiskovanja pritožb lahko varuhinja človekovih pravic začne preiskave tudi na lastno pobudo.

Institucije morajo varuhu človekovih pravic zagotoviti informacije, potrebne za izvedbo preiskave. Varuh človekovih pravic lahko pregleda kateri koli spis institucije in priča pred uslužbenci. Ta pooblastila so določena v statutu varuha človekovih pravic ^[6] (v nadaljnjem besedilu: statut). Kadar je to potrebno ali primerno v posameznem primeru, lahko varuh človekovih pravic institucijo pozove, naj spremeni svoje stališče, zagotovi pravna sredstva ali uvede splošne spremembe za prihodnost. Če institucija na ugotovljeno nepravilnost odgovori nezadovoljivo, lahko varuh človekovih pravic s posebnim poročilom Evropskemu parlamentu politično opozori na primer.

3. Učinek dela varuha človekovih pravic

a. Rešitve

Če varuh človekovih pravic meni, da je pritožbo mogoče hitro rešiti, lahko zadevni instituciji predlaga rešitev na podlagi člena 3(5) Statuta ^[7]. Z novimi integriranimi projekti je bilo lažje in hitreje najti rešitve za odpravo nepravilnosti.

b. Priporočila

Priporočila se lahko podajo, kadar varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnosti. Priporočila, naslovljena na institucije, se hkrati objavijo na spletišču varuha človekovih pravic.

Če institucija priporočilo zavrne, varuh človekovih pravic primer zaključi s potrditvijo ugotovitve o nepravilnostih. Varuh človekovih pravic lahko Evropskemu parlamentu predloži posebno poročilo o vsaki preiskavi, zaključeni z ugotovitvijo nepravilnosti, za katero meni, da je v pomembnem javnem interesu. Če je priporočilo sprejeto, varuh človekovih pravic zadevo zaključi in to zabeleži.

c. Predlogi

Namen predlogov za izboljšanje je zagotoviti sistemsko izboljšanje uprave EU. Izdajo se bodisi v odločbi, s katero se zadeva zaključi, bodisi v zgodnejši fazi preiskave.

d. rešene zadeve

Varuh človekovih pravic lahko preiskavo zaključi v zgodnji fazi, ne da bi predlagal rešitev, če institucija spontano reši primer, potem ko je bila o tem obveščena.

e. Strateške pobude

Varuh človekovih pravic se lahko odloči, da bo obravnaval strateško pomembne teme, ne da bi začel preiskavo, in sicer z začetkom tako imenovane „strateške pobude“^[8]. Namen teh pobud je institucijam posredovati predloge o pomembnih temah, opozoriti na zadeve javnega interesa ali izvedeti več o določenem vprašanju, preden se odloči, ali je treba začeti preiskavo. Varuhinja človekovih pravic je leta 2017 začela 8 strateških pobud in zaključila 6.

4. Kako so se institucije odzvale na varuhinjo človekovih pravic v zadevah, zaključenih leta 2017

a. Dosežene ali delno dosežene rešitve

Institucije EU so sprejele skupno 20 predlogov rešitev v zadevah, zaključenih leta 2017 ^[9]. Komisija je zavrnila dva predloga rešitev ^[10].

Tabela 1 – Rešitve, ki jih je institucija dosegla ali delno dosegla

Institucija	Rešitve (delno) doseženo
Evropska komisija	9
Evropska služba za zunanje delovanje	1
Evropska investicijska banka	2
Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)	1
Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)	4
Evropska agencija za varnost hrane	1
Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo	2
Skupaj	20

 

Zadeva 1616/2016/MDC: Kako je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) obravnavala zahtevo za dostop javnosti do poročil o „resnih incidentih“ s svojimi operacijami v Bolgariji

Novinar, ki je od agencije Frontex za „operacije“ v Bolgariji zahteval in dobil dostop javnosti do „poročil o resnih incidentih“ ^[11], je menil, da agencija Frontex ni identificirala vseh poročil o resnih incidentih iz obdobja, na katero se nanaša njegova zahteva. Varuhu človekovih pravic se je pritožil, da (i) agencija Frontex dosledno ne identificira vseh poročil o resnih incidentih v zvezi z operacijami v Bolgariji; in (ii) agencija Frontex pri obravnavi zahtev za dostop javnosti redigira SIR na način, ki ni skladen s pravili EU o dostopu javnosti do dokumentov ^[12].

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi agenciji Frontex predlagala, naj: (i) razkrije dodatna poročila o resnih incidentih, ki jih je varuhinja človekovih pravic odkrila med inšpekcijskim pregledom; (ii) čim prej razvije orodja za lažjo identifikacijo dokumentov v svojem sistemu evidentiranja; (iii) se zavežejo, da bodo bolje pojasnili, zakaj prikrivajo dokumente ali jih ne razkrivajo; in (iv) ponovno oceni redigiranje nekaterih poročil o resnih incidentih, ki ga je zahteval pritožnik, da bi se odobril nadaljnji delni dostop do njih.

Agencija Frontex je sprejela predloge rešitev in sprejela ukrepe za njihovo izvajanje. Varuhinja človekovih pravic je zato sklenila, da je bila najdena rešitev, in zaključila preiskavo.

b. Priporočila, sprejeta ali delno sprejeta

Institucije EU so sprejele ali delno sprejele skupno 11 priporočil v zadevah, zaključenih leta 2017 ^[13].

Komisija je zavrnila pet priporočil, eno je zavrnila Evropska služba za zunanje delovanje, eno EIB in eno Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Ti primeri so bili zaključeni z ugotovitvijo nepravilnosti.

Tabela 2 – Priporočila, ki jih je institucija sprejela ali delno sprejela

Institucija	Priporočila (delno) sprejeta
Evropska komisija	7
Evropska centralna banka	1
Evropska služba za zunanje delovanje	1
Evropski ekonomsko-socialni odbor	2
Skupaj	11

 

Zadeva OI/6/2014/NF: Sestava in preglednost strokovnih skupin Evropske komisije

V tej strateški preiskavi so bile preučene skupine, ki jih je Komisija ustanovila za svetovanje zunanjim strokovnjakom na posebnih področjih politike. Varuhinja človekovih pravic je izvedla javno posvetovanje in Komisiji predložila vrsto predlogov o tem, kako: zagotoviti uravnoteženo sestavo strokovnih skupin, vključno s tem, kako izboljšati postopke za izbiro njihovih članov; izboljšanje združljivosti in sinergij z registrom za preglednost ^[14]; okrepiti politiko v zvezi z nasprotjem interesov za posamezne strokovnjake, ki so imenovani kot posamezniki; ter izboljšati informacije, ki so na voljo v javnem registru strokovnih skupin. Varuh človekovih pravic

Komisiji je dala tudi dve posebni priporočili za izboljšanje preglednosti dela strokovnih skupin: da so zapisniki sestankov strokovnih skupin smiselni in podrobni ter da so razprave skupin privzeto nezaupne.

Med preiskavo je Komisija reformirala svoj sistem strokovnih skupin v veliki meri v skladu s predlogi varuhinje človekovih pravic in revidirala veljavna pravila ^[15]. Komisija je zlasti povečala preglednost izbirnega postopka za člane strokovnih skupin, uvedla novo politiko v zvezi z navzkrižjem interesov za posamezne strokovnjake ter uvedla zahtevo, da morajo biti organizacije in samozaposleni vpisani v register za preglednost, da so lahko imenovani v strokovne skupine.

Komisija je izboljšala tudi preglednost dela strokovnih skupin. Zapisniki sestankov morajo biti zdaj „smiselni in popolni“, strokovne skupine pa se lahko odločijo za javno razpravo. Varuhinja človekovih pravic je menila, da to pomeni dober napredek, vendar bo spremljala, kako Komisija še naprej izboljšuje preglednost dela svojih strokovnih skupin.

Zadeva 454/2014/PMC: Praksa Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), ki ponuja neplačana pripravništva v delegacijah EU

Varuhinja človekovih pravic je preučila prakso ESZD, ki ponuja le neplačana pripravništva v delegacijah EU, in sicer na podlagi pritožbe nekdanjega pripravnika, ki je trdil, da je to diskriminatorno do mladih iz manj premožnih okolij.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da lahko neplačana pripravništva privedejo do diskriminatornega položaja, saj je verjetneje, da osebe iz manj privilegiranih okolij nimajo finančnih sredstev za opravljanje takih pripravništev. Ugotovila je, da praksa ESZD pomeni nepravilnost, zato ji je priporočila, naj vsem pripravnikom, tudi tistim v delegacijah EU, izplača ustrezno nadomestilo.

ESZD je sprejela priporočilo in po odobritvi „proračunskih organov“ uvedla nova pravila za zagotovitev, da so ta pripravništva zdaj plačana ^[16]. 

Zadeva 1688/2015/JAP: Odločitev Evropske komisije, da izterja sredstva od udeleženca v projektu EU o starejših in IKT

Pritožnik je neprofitna organizacija s sedežem v Belgiji, ki je sodelovala v projektu, ki ga je financirala EU in je bil namenjen reševanju težav, s katerimi se soočajo starejši, ki uporabljajo rešitve IKT. Pri finančni reviziji je bilo ugotovljeno, da je sistem, ki ga pritožnik uporablja za evidentiranje delovnega časa, nezanesljiv. Zato je Komisija od pritožnika poskušala izterjati več kot 85 000 EUR.

Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo ugotovila, da so revizorji priznali tudi, da je bilo delo, ki ga je pritožnik opravil v zvezi z dvema specifičnima „rezultatoma“, legitimno, prav tako pa tudi s tem povezan delovni čas. Zato se ji je zdelo nepravično in

nesorazmeren, ker je Komisija želela izterjati vsa sredstva zaradi splošnih pomanjkljivosti v sistemu beleženja časa. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila nepravilnosti pri ravnanju Komisije in ji priporočila, naj spremeni svojo odločitev in ustrezno zmanjša znesek, ki ga želi izterjati.

Komisija je v celoti sprejela priporočilo varuhinje človekovih pravic in se strinjala z zmanjšanjem zneska, ki ga je treba izterjati, za skoraj 37 000 EUR.

Naslednji primer se nanaša na primer, v katerem priporočila varuhinje človekovih pravic niso bila sprejeta, varuhinja človekovih pravic pa je primer zaključila in potrdila svoje ugotovitve o nepravilnostih.

Zadeva 682/2014/JF: Zahteva Evropske komisije, da posamezniki, ki zaprosijo za dostop javnosti do dokumentov, navedejo svoj poštni naslov

Ta zadeva se je nanašala na zavrnitev Komisije, da registrira prošnjo za dostop javnosti do dokumentov, ki jo je vložila nevladna organizacija, ker ni navedla poštnega naslova. Čeprav se je varuhinja človekovih pravic strinjala, da morajo institucije EU sprejeti ustrezne in sorazmerne ukrepe za preverjanje identitete tistih, ki želijo dostop javnosti do dokumentov, je menila, da bi morale zagotoviti tudi najširši in najlažji možni dostop.

Varuhinja človekovih pravic je podala priporočila za obravnavo tega vprašanja. Komisijo je zlasti pozvala, naj registrira in nemudoma obravnava pritožnikovo zahtevo ter od oseb, ki so zahtevale dostop do dokumentov, ne zahteva več poštnega naslova, če so predložile ustrezno alternativno obliko stika (kot je elektronski naslov). Ker je Komisija priporočila zavrnila, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila z dvema ugotovitvama nepravilnosti.

V okviru te preiskave je varuhinja človekovih pravic Komisiji predlagala tudi posodobitev načina obravnave zahtev za dostop do dokumentov. Eden od predlogov je bil, da bi morala Komisija razmisliti o alternativnih spletnih sistemih ali elektronskih komunikacijskih sredstvih. Po zaključku preiskave je Komisija varuhinji človekovih pravic sporočila, da preučuje možnost vzpostavitve novega elektronskega sistema za obveščanje o zahtevah za dostop do dokumentov.

c. Spremljanje predlogov za izboljšave

Skupaj je bilo v 26 zadevah, ki so bile zaključene leta 2017, podanih 58 predlogov [^17]. Številni od teh predlogov so bili podani v preiskavah na lastno pobudo. Spremljanje predlogov je bilo zadovoljivo v 84 % primerov. To je manj kot lani, ko je ta delež znašal 94 %.

Tabela 3 – Zadovoljivi odgovori na predloge iz leta 2017 po institucijah

Institucija	Predlogi	Zadovoljivi odgovori	% zadovoljivi odgovori
Evropski parlament	1	0	0%
Evropska komisija	35	28	80%
Evropska služba za zunanje delovanje	3	3	100%
Evropski ekonomsko-socialni odbor	1	1	100%
Evropska investicijska banka	1	1	100%
Evropski urad za izbor osebja	7	6	86%
Evropska agencija za okolje	1	1	100%
Evropska agencija za varnost hrane	1	1	100%
Evropska agencija za zdravila	5	5	100%
Evropski azilni podporni urad	1	1	100%
Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo	2	2	100%
Skupaj	58	49	84%

Preiskava na lastno pobudo OI/2/2016/RH: Kako je Evropska komisija obravnavala dokumentacijo o strupenosti kemičnih snovi

Zadeva se je nanašala na to, kako je Komisija obravnavala dokumentacijo o evalvaciji kemičnih snovi v skladu s pravili EU REACH ^[18]. V preiskavi so bile proučene zlasti zamude pri obdelavi dokumentacije, v kateri se ocenjuje strupenost 216 kemičnih snovi za razmnoževanje. Varuhinja človekovih pravic je zaradi napredka, doseženega med preiskavo, primer zaključila, vendar je Komisijo pozvala, naj ji poroča in potrdi, da je sprejela dogovorjene ukrepe. Varuhinja človekovih pravic je vse strani, vključene v nadaljnje ukrepanje na podlagi ocen kemičnih snovi v skladu z uredbo REACH, tudi pozvala, naj odpravijo sistemsko pomanjkljivost, ugotovljeno v njeni preiskavi, in sicer pomanjkanje spodbud za tiste, ki registrirajo kemične snovi, da bi posodobili svoje spise.

Komisija je poročala varuhinji človekovih pravic in opisala napredek, ki ga je dosegla pri obdelavi spisov. Priznal je, da še vedno obstajajo težave pri tem, da bi podjetja posodobila svoje registracijske datoteke, in da bo leta 2019 po posvetovanju z ustreznimi stranmi, tudi z novo sekundarno zakonodajo, pripravil predloge za obravnavo tega vprašanja.

Preiskava na lastno pobudo OI/6/2016/AB: Preprečevanje navzkrižja interesov s „posebnimi svetovalci“ Evropske komisije

V tej strateški preiskavi so bila preučena pravila in prakse Komisije za zagotovitev, da njeni „posebni svetovalci“, ki svetujejo komisarjem, niso v navzkrižju interesov, ki bi izhajalo iz njihovih dejavnosti zunaj Komisije.  Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo pozdravila dejstvo, da je Komisija izboljšala način oblikovanja nalog posebnih svetovalcev. Pozitiven je bil tudi glede ukrepov.

je pripravila, da bi zmanjšala tveganja morebitnih navzkrižij interesov. Vendar je ugotovila, da Komisija ni vedno prepričljivo pojasnila, zakaj meni, da zunanje dejavnosti posebnih svetovalcev ne pomenijo morebitnih tveganj.

Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da bi Komisija lahko še izboljšala svoje prakse, in podala deset predlogov. Osredotočeni so bili na: sprejetje bolj proaktivnega pristopa k ocenjevanju tveganj konfliktov, preden se razvijejo v dejanske težave; uporabo jasnih in učinkovitih blažilnih ukrepov za obravnavanje tveganj, ki se pojavijo; ter izboljšanje dostopa javnosti do informacij o posebnih svetovalcih.

Komisija se je strinjala, da je potreben nadaljnji napredek pri ocenjevanju tveganj nasprotja interesov ter uporabi bolj specifičnih in operativnih ukrepov za zmanjšanje teh tveganj. Priznal je, da bi lahko bolje oblikoval pooblastila posebnih svetovalcev in sprejel primere za ocenjevanje morebitnih konfliktov.

Komisija se je tudi zavezala, da bo v celoti izvajala obstoječo pogodbeno obveznost za posebne svetovalce, da prijavijo vsako novo dejavnost, ki jo začnejo opravljati. Dogovoril se je tudi, da bo razmislil o spletni objavi izjav o dejavnostih in izjav o zanesljivosti posebnih svetovalcev. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila zavezo Komisije, da bo še izboljšala svoje prakse, in se zavezala, da bo v dveh letih ukrepala na podlagi preiskave.

Zadeva 1475/2016/JAS: Kako je Evropska agencija za zdravila (EMA) izvedla oceno tveganja v zvezi s cepivi proti humanemu papilomavirusu (HPV)

Ta zadeva se je nanašala na to, kako je agencija EMA izvedla oceno tveganja v zvezi s cepivi proti HPV. Namen tako imenovanega „postopka napotitve“ je bil preučiti, ali obstajajo dokazi o vzročni zvezi med cepljenjem proti HPV in dvema sindromoma, vendar povezava ni bila ugotovljena. Pritožniki se niso strinjali z znanstvenim delom, na katerem temelji ta ugotovitev, in so izrazili pomisleke glede preglednosti in nepristranskosti postopka.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo, da bi ocenila, ali je imela agencija EMA potrebne postopkovne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da je pregled znanstvenih dokazov popoln in neodvisen, ter ali so bili ti zaščitni ukrepi v tem primeru pravilno uporabljeni.

Agencija EMA se je v odgovor na predlog varuhinje človekovih pravic med preiskavo strinjala, da bo pregledala zahteve glede zaupnosti svojih strokovnjakov, da bi lahko javno razpravljali o podrobnostih znanstvene razprave, ko bo ta končana. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da agencija EMA ni ravnala nepravilno, vendar je predlagala, naj proaktivno objavi čim več informacij o znanstvenem delu svojih notranjih svetovalnih odborov in razmisli o objavi seznamov vseh ustreznih dokumentov, povezanih z vsakim napotitvenim postopkom, ali o drugih načinih, kako zainteresiranim posameznikom pomagati pri identifikaciji dokumentov, ki jih želijo pridobiti.

Varuhinja človekovih pravic je zadovoljna, da je EMA na splošno pokazala pripravljenost za ukrepanje na podlagi njenih predlogov. Pregleduje svoje zahteve glede zaupnosti. Zavezala se je tudi, da bo izboljšala dostop do informacij o izdelkih, in razvija javnosti prijaznejše informacije o svojih postopkih ocenjevanja. Agencija EMA prenavlja tudi svoje spletišče, da bi izboljšala uporabnost in funkcijo iskanja dokumentov. Agencija EMA se ni strinjala s predlogom varuhinje človekovih pravic, da se pripravijo seznami

ustrezne dokumente, ki so javni. Vendar varuhinja človekovih pravic meni, da je agencija EMA z ustanovitvijo skupine za pomoč pri zahtevah za dostop do dokumentov našla sprejemljivo alternativo.

Zadeva 7/2016/PL: Jeziki, ki so na voljo na javnih posvetovanjih, ki jih organizira Evropska komisija

Zadeva se je nanašala na dejstvo, da javna posvetovanja na spletišču Komisije pogosto niso bila na voljo v vseh uradnih jezikih EU. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo, med katero je Komisija pripravila novo jezikovno politiko o javnih posvetovanjih. Novi ukrepi na primer vključujejo prevajanje javnih posvetovanj v zvezi z delovnim programom Komisije v vse uradne jezike EU. Z novo politiko je bil uveden tudi postopek za določitev, v katere jezike bi bilo treba prevesti druga javna posvetovanja.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila, vendar je predlagala, naj Komisija pozorno spremlja učinek svoje nove jezikovne politike in v kolikšni meri spoštuje načelo, da bi morala biti javna posvetovanja na voljo v vseh uradnih jezikih EU. Varuhinja človekovih pravic je tudi predlagala, naj Komisija na svoje posebno spletno mesto o javnih posvetovanjih vključi oddelek, v katerem bo opisala svojo novo jezikovno politiko in pojasnila, zakaj nekatera posvetovanja niso na voljo v vseh jezikih EU.

Komisija je v svojem nadaljnjem odgovoru navedla, da se je število prevedenih javnih posvetovanj že znatno povečalo. Vključevala je tudi razlago svoje jezikovne politike na spletu. Varuhinja človekovih pravic bo še naprej spremljala razmere v okviru širšega javnega posvetovanja o uporabi jezikov v institucijah EU, ki ga je začela.

d. Stopnje skladnosti za zadeve, zaključene v letu 2017

Splošna stopnja skladnosti s predlogi varuhinje človekovih pravic za zadeve, zaključene v letu 2017, je bila 81-odstotna. Institucije so se pozitivno odzvale na 80 od 99 predlogov varuha človekovih pravic, da bi popravile ali izboljšale svoje upravne prakse ^[19]. Stopnja skladnosti temelji na številu pozitivnih odgovorov na predloge rešitev, priporočila in predloge, podane v zadevah, zaključenih leta 2017. V nadaljnjih 148 primerih je varuhinja človekovih pravic menila, da so institucije sprejele ukrepe za izboljšanje svojega delovanja.

Kot je razvidno iz tabele 4 spodaj, se stopnja skladnosti med institucijami razlikuje. Osem od 14 preučenih institucij je imelo 100-odstotno stopnjo skladnosti, Komisija, ki predstavlja večino primerov, pa 76-odstotno.

Čeprav ti statistični podatki pogosto temeljijo na zelo redkih primerih, vsak rezultat, nižji od 100 %, pomeni, da institucija ni upoštevala predloga varuha človekovih pravic.

Stopnja skladnosti priporočil varuha človekovih pravic je bila nižja kot pri predlogih ali predlogih rešitev. Institucije so sprejele 11 od 19 danih priporočil.

Tabela 4 – Stopnja splošne skladnosti po institucijah

Institucija	rešitve, priporočila, predlogi	Zadovoljivi odgovori	% Zadovoljivi odgovori
Evropski parlament	1	0	0%
Evropska komisija	58	44	76%
Evropska centralna banka	1	1	100%
Evropska služba za zunanje delovanje	6	5	83%
Evropski ekonomsko-socialni odbor	3	3	100%
Evropska investicijska banka	4	3	75%
Evropski urad za izbor osebja	7	6	86%
Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)	2	1	50%
Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)	4	4	100%
Evropska agencija za okolje	1	1	100%
Evropska agencija za varnost hrane	2	2	100%
Evropska agencija za zdravila	5	5	100%
Evropski azilni podporni urad	1	1	100%
Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo	4	4	100%
Skupaj	99	80	81%

5. Sklepna ugotovitev

To poročilo predstavlja letno prizadevanje za merjenje skladnosti s predlogi varuha človekovih pravic s statističnega vidika. V nekaterih primerih učinek ni nujno zajet v letni stopnji skladnosti. Obstajajo na primer primeri, ko se lahko institucije pozneje uskladijo s predlogom varuha človekovih pravic.

Na primer, julija 2015 je varuhinja človekovih pravic pozvala Komisijo, naj proaktivno objavlja svoje odločitve o odobritvi dejavnosti nekdanjih komisarjev po izteku mandata ter mnenja ad hoc odbora za etiko, tričlanskega svetovalnega organa ^[20] . o teh dejavnostih. Komisija je takrat to zavrnila zaradi zasebnosti in varstva poslovnih informacij. Vendar je Komisija septembra 2017 predstavila nov osnutek kodeksa ravnanja komisarjev, ki predvideva proaktivno objavo teh sklepov in z njimi povezanih mnenj Odbora. Ta je bil uradno sprejet februarja 2018 ^[21]. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ta napredek.

Kjer je mogoče, je bolje, da se izboljšave uvedejo prej. To je prvo poročilo, ki vključuje primere, zaključene izključno v okviru novih integriranih projektov. Glavni namen novih integriranih projektov je omogočiti učinkovitejšo obravnavo primerov in pospešiti stvari. Trenutno ocenjujemo njihov učinek in o tem bomo poročali v prihodnjem letu.

 

[1] Zaradi jedrnatosti se v tem poročilu izraz „institucija“uporablja za vse institucije, organe, urade in agencije EU.

[2] https://www.ombudsman.europa.eu/en/resources/provisions.faces

[3] V skladu z novimi integriranimi projekti se „priporočila“ običajno uporabljajo za obravnavo vseh ugotovitev nepravilnosti pred zaključkom preiskave. V preteklosti je varuhinja človekovih pravic uporabljala izraz „kritična pripomba“, ko je primer zaključila z ugotovitvijo nepravilnosti. Novi integrirani projekti so nadomestili pojem „kritične pripombe“ s preprostim in jasnim pojmom „ugotovitve nepravilnosti“. Če institucija zavrne priporočilo, se zadeva zaključi z „ugotovitvijo nepravilnosti“.

Novi integrirani projekti so nadomestili tudi pojem „nadaljnje pripombe“ s pojmom „predlogi za izboljšanje“, katerih namen je zagotoviti sistemske izboljšave v upravi EU.

[4] Glej oddelek 3e v nadaljevanju.

[5] Člen 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblašča varuha človekovih pravic, da preiskuje nepravilnosti pri dejavnostih institucij Unije, razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije.

[6] Sklep Evropskega parlamenta 2008/587 z dne 18. junija 2008 o spremembi Sklepa 94/262 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (UL L 189, str. 25).

[7] Člen 3(5) statuta določa, da „varuh človekovih pravic v največji možni meri skupaj z zadevno institucijo ali organom poišče rešitev za odpravo nepravilnosti in ugoditev pritožbi“.

[8] Več informacij o strateških pobudah varuha človekovih pravic je na voljo na naslednji povezavi: https://www.ombudsman.europa.eu/en/strategic-issues/strategic-initiatives

[9] Čeprav v dveh od teh primerov ni bilo uradnega predloga rešitve, so institucije sprejele predloge, ki jih je varuh človekovih pravic podal med preiskavo. Izid teh primerov je bil evidentiran kot „rešitev (delno) dosežena“.

[10] Institucije so v štirih primerih zavrnile predloge rešitev in naknadna priporočila. Da bi se izognili dvojnemu štetju, statistični podatki v teh primerih vključujejo le negativno nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil.

[11] Agencija Frontex „resni incident“ opredeljuje kot dogodek ali dogodek, ki lahko vpliva ali je pomemben za misijo agencije Frontex ali njeno podobo ali za varnost in zaščito udeležencev misije. Primeri vključujejo kršitve temeljnih pravic, prava EU, mednarodnega prava v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite in kodeksa ravnanja agencije Frontex. Poročila o resnih incidentih zbira in analizira situacijski center agencije Frontex.

[12] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43).

[13] Do delnega sprejetja priporočila pride, ko se institucija dejansko konstruktivno odzove na osrednje točke priporočila.

[14] Register EU za preglednost je javni register, ki ga skupaj vodita Komisija in Evropski parlament ter je namenjen zagotavljanju informacij o organizacijah in zastopnikih interesov, ki sodelujejo z institucijami.

[15] Sklep Komisije o določitvi horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije, 30. maj 2016, C(2016) 3301 final.

[16] Sklep generalnega direktorja za proračun in upravo Evropske službe za zunanje delovanje z dne 21. decembra 2017, na voljo na naslednji povezavi:  https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/admin2017_28_of_21.12.2017_0.pdf

[17] Kadar je predlog podan v sklepu o zaključku preiskave, je institucija običajno pozvana, naj odgovori v šestih mesecih. Ker zadevne institucije še niso odgovorile, statistični podatki v tem poročilu ne vključujejo:

i) dva predloga iz sklepa o zaključku zadeve 266/2016/PMC proti Komisiji in

ii) predlog iz končne odločbe v zadevi 639/2017/TN proti Evropskemu uradu za izbor osebja.

[18] Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

[19] Glej opombe 9-10 zgoraj.

[20] https://www.ombudsman.europa.eu/en/correspondence/en/61417

[21] Sklep Komisije z dne 31. januarja 2018 o kodeksu ravnanja članov Evropske komisije, ki razveljavlja in nadomešča kodeks ravnanja z dne 20. aprila 2011, in Sklep Komisije o ustanovitvi ad hoc odbora za etiko z dne 21. oktobra 2003.