Evropski varuh človekovih pravic Jacob Söderman je Evropski komisiji podal dve kritični pripombi glede obravnave pritožbe v zvezi z gradnjo podzemne železnice v Solunu v Grčiji. Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da je Komisija pritožnika napačno obvestila o razlogih za zaključek preiskave, in zaključila zadevo, ne da bi pritožniku dala resnično priložnost za predložitev nadaljnjih dokazov. Varuhinja človekovih pravic je predlagala vzpostavitev jasnih postopkovnih pravil za Komisijo, da se prepreči ponoven pojav takih razmer.

Sklep varuha človekovih pravic je rezultat najbolj zapletene preiskave, ki jo je kdajkoli opravil. Med dveletno preiskavo je varuhinja človekovih pravic prebrala več sto strani dokazov, podala ustna pričevanja visokih uradnikov Komisije in pregledala na desetine dokumentov, ki jih je imela Komisija. Naloge varuha človekovih pravic so omejene na preiskovanje dejavnosti institucij in organov Evropske skupnosti. Preiskava varuha človekovih pravic v tej zadevi se je nanašala na vlogo Komisije kot varuhinje Pogodbe pri zagotavljanju skladnosti držav članic z zakonodajo Skupnosti. Namen preiskave varuha človekovih pravic je bil ugotoviti, ali je Komisija pri obravnavi pritožbe o kršitvi prava Skupnosti s strani grških organov spoštovala načela dobrega upravnega ravnanja.

Pritožba v zvezi z dodelitvijo projekta podzemne železnice v Solunu je bila varuhu človekovih pravic predložena septembra 1998. Pritožnik, ki zastopa makedonsko podjetje Metro Joint Venture Company, je trdil, da so grški organi z oddajo naročila podjetju Thessaloniki Metro Joint Venture Company kršili zakonodajo Skupnosti o javnih naročilih. Pritožnik je podvomil o tem, kako je Komisija preiskala in zaključila njegovo pritožbo.

Kljub rezultatom preiskave, ki jo je izvedel Generalni direktorat za notranji trg, je Komisija primer zaključila, ne da bi grškim organom poslala uradni opomin. Kolegij komisarjev je pri zaključku zadeve uporabil svojo diskrecijsko pravico, kot potrjuje obstoječa sodna praksa Sodišča. Ugotovila je, da je glede na omejeno možnost spremembe izida razpisnega postopka bolje pridobiti pisna zagotovila grških organov v zvezi z njihovim prihodnjim ravnanjem v takih primerih.

Ko pa je Komisija pritožnika obvestila o svoji odločitvi, je iz besedila sklepala, da je primer zaključila, ker ni ugotovila kršitve prava Skupnosti. Tak sklep je v nasprotju z odločitvijo kolegija komisarjev, ki kaže, da je Komisija zaključila primer, hkrati pa priznala, da je prišlo do morebitne kršitve.

Čeprav je Komisija v dopisu, ki ga je prejela 19. avgusta 1998, pritožniku omogočila, da predloži dodatne dokaze, je primer zaključila osem dni pozneje, preden je pritožnik imel čas za odgovor. Pritožnika je o zaključku zadeve obvestila šele tri mesece pozneje, ko je pritožnik štirikrat pisal o nadaljnjih dokazih.

Evropski varuh človekovih pravic meni, da napačno obveščanje pritožnika o razlogih za zaključek zadeve pomeni nepravilnost. Odrekanje pritožnikove pravice do zaslišanja njegovih nadaljnjih dokazov je v nasprotju z načeli temeljnih pravic, ki so zdaj zapisana tudi v Listini o temeljnih pravicah iz Nice. Varuh zato meni, da bi bilo morda treba pripraviti kodeks, ki bi urejal, kako Komisija obravnava državljane v upravni fazi postopka za ugotavljanje kršitev.

Celotna odločba je na voljo na spletni strani: http://www.ombudsman.europa.eu/decision/en/980995.htm

Za več informacij pokličite: