Evropski varuh človekovih pravic P. Nikiforos Diamandouros si še naprej prizadeva izboljšati prakse zaposlovanja v institucijah in organih EU. Varuhinja človekovih pravic je v zvezi z dvema nedavnima sklepoma o pritožbah zoper Evropsko komisijo in Europol dejala: „Za mnoge državljane so prvi dejanski stiki z upravo EU v obliki prijave na delovno mesto. Pomembno je, da so prakse zaposlovanja v institucijah in organih EU vrhunske, da se ohrani in okrepi zaupanje državljanov. Še naprej bom storil vse, kar je v moji moči, da zagotovim pravično in ustrezno obravnavo državljanov, ki iščejo delo v upravi Unije.“

Sklepi, na podlagi katerih je varuhinja človekovih pravic podala pripombe, so bili naslednji:

Evropska komisija: Državljan s francoskim/bolgarskim državljanstvom se je prijavil na delovno mesto lokalnega uslužbenca v delegaciji Komisije v Sofiji v Bolgariji. Komisija je njegovo prošnjo zavrnila zaradi njegovega dvojnega državljanstva. Sklicevala se je na Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961 in navedla, da je zadevno delovno mesto lokalnega uslužbenca rezervirano za kandidate, ki nimajo državljanstva države, v kateri bodo opravljali svoje naloge, in nimajo stalnega prebivališča v tej državi.

Varuhinja človekovih pravic je Komisiji očitala, da ni objektivno utemeljila zavrnitve pritožnikove prošnje, saj naj bi kršila načelo nediskriminacije. Nobena od pravil, ki se uporabljajo za lokalne uslužbence, ni vsebovala določb, v skladu s katerimi bi bile osebe z bolgarskim državljanstvom izključene iz teh pogodb. Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da razpis prostega delovnega mesta za zadevno delovno mesto kandidatom ni zagotovil vseh potrebnih informacij o postopku zaposlovanja.

Sklep varuha človekovih pravic je na voljo na njegovem spletišču:

Europol: Državljanka se je pritožila varuhu človekovih pravic in trdila, da Europol ni spoštoval svojih kadrovskih predpisov, ker jo je zaposlil kot administrativno pomočnico na podlagi lokalne pogodbe o zaposlitvi in ne kot člana osebja Europola. To je pomenilo, da je bila zaposlena pod manj ugodnimi pogoji. Europol je trdil, da je moral v primerih, ko v njegovem kadrovskem načrtu niso bila predvidena delovna mesta in je bila delovna obremenitev taka, da je bila potrebna začasna pomoč, zaposlovati začasne uslužbence pod pogoji, ki veljajo za lokalne uslužbence. Trdila je, da lahko to stori, dokler je v mejah svojega kadrovskega proračuna.

Varuh človekovih pravic je poudaril, da je v kadrovskih predpisih Europola jasno navedeno, da je delovno mesto upravnega pomočnika delovno mesto osebja Europola. Ni našel nobene pravne podlage, ki bi upravičevala Europolovo prakso zaposlovanja začasnih uslužbencev pod pogoji, ki veljajo za lokalno osebje. Zato je podal kritično pripombo, da bi Europol opozoril na potrebo po pregledu njegovih praks, ki urejajo zaposlovanje osebja.

Sklep varuha človekovih pravic je na voljo na njegovem spletišču: