Po preiskavi dveh pritožb je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly februarja 2018 ugotovila štiri primere nepravilnosti pri imenovanju generalnega sekretarja Evropske komisije.

Do nepravilnosti je prišlo, ker Komisija ni pravilno upoštevala ustreznih pravil niti po črki niti po duhu. Komisija je ustvarila umeten občutek nujnosti za zapolnitev delovnega mesta generalnega sekretarja, da bi upravičila neobjavo prostega delovnega mesta. Organizirala je tudi izbirni postopek za namestnika generalnega sekretarja, da ne bi zapolnila te vloge, temveč da bi generalnega sekretarja g. Selmayrja hitro imenovala v dveh korakih. 

Poleg tega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da so bila sporočila Komisije o tem vprašanju, ki so vzbudila utemeljene pomisleke, obrambna, izmikajoča in včasih bojna.

„Naša preiskava je temeljila na pregledu več tisoč strani internih dokumentov Komisije in kaže natančne ukrepe, ki jih je Komisija sprejela, da bi se postopek imenovanja zdel normalen.

„Vse to bi lahko ogrozilo rekordno visoke upravne standarde EU in posledično zaupanje javnosti.

„Kolegij komisarjev je skupaj odgovoren za nepravilnosti v tej zadevi. Izjemno je, da noben komisar ni podvomil v postopek imenovanja generalnega sekretarja, kar je na koncu vzbudilo utemeljene splošne pomisleke,“ je dejala ga. O’Reilly.

Varuhinja človekovih pravic poziva Komisijo, naj za svojega generalnega sekretarja razvije poseben in ločen postopek imenovanja, da se to ne bi ponovilo. Postopek bi moral vključevati objavo razpisa prostega delovnega mesta, njegovo uvrstitev na dnevni red tedenske seje komisarjev in vključitev zunanjih strokovnjakov v posvetovalni odbor za imenovanje.

Varuhinja človekovih pravic v svojih ugotovitvah ugotavlja, da se njena preiskava ni nanašala na nobeno oceno gospoda Selmayrja, za katerega razume, da je hkrati pristojni uradnik EU in zavezan Evropski uniji. 

Ozadje

Preiskava varuhinje človekovih pravic je temeljila na dveh pritožbah dveh ločenih delegacij poslancev Evropskega parlamenta (ena francoska in ena nizozemska).

Ga. O’Reilly je preiskavo začela maja 2018 na podlagi resolucije Parlamenta o isti zadevi. Komisiji je zastavila sedem vprašanj, vključno s tem, kaj se je naučila in kako zagotoviti, da se enake razmere v prihodnosti ne bodo ponovile.

Službe varuhinje človekovih pravic so organizirale več inšpekcijskih sestankov s Komisijo, da bi preučile vse ustrezne dokumente, povezane z imenovanjem. To je varuhu človekovih pravic omogočilo, da je pripravil podroben časovni razpored (vključen v priporočilo varuha človekovih pravic) dogodkov in odločitev, ki so na koncu privedli do imenovanja.

Primeri nepravilnosti v celoti

1) Nesprejetje ustreznih ukrepov, da bi se izognili tveganju navzkrižja interesov, ki bi izhajalo iz sodelovanja g. Selmayrja in/ali drugih članov kabineta predsednika pri odločanju, ki je privedlo do oblikovanja in odobritve razpisa za prosto delovno mesto namestnika generalnega sekretarja (prosto delovno mesto, za katero je g. Selmayr zelo verjetno vedel, da se bo prijavil, in se je pozneje tudi prijavil).

2) ni zagotovila, da bi bila sestava Posvetovalnega odbora za imenovanja za izbiro namestnika generalnega sekretarja v skladu s členom 10 poslovnika Posvetovalnega odbora za imenovanja.

3) Izvedba izbirnega postopka za namestnika generalnega sekretarja, ki ni služil svojemu navedenemu namenu zapolnitve prostega delovnega mesta, temveč je bil namenjen le temu, da se zagotovi, da bo g. Selmayr upravičen do prerazporeditve za generalnega sekretarja.

4) Ker je bila bližajoča se upokojitev G. Italianerja tajna, so bile umetno ustvarjene nujne razmere za zapolnitev delovnega mesta generalnega sekretarja. Tudi takrat to Komisiji ne bi smelo preprečiti, da začne postopek za opredelitev in oceno morebitnih kandidatov za generalnega sekretarja, preden bi se gospod Italianer upokojil. 

Celotno priporočilo varuha človekovih pravic je na voljo tukaj.