Trditve

Komisija naj bi neupravičeno zavrnila dostop do osmih zahtevanih dokumentov.

Podporni argumenti pritožnika:

1. Komisija naj bi se napačno sklicevala na izjemo iz prvega pododstavka člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001, da bi zavrnila pritožnikovo prošnjo za dostop, ker naj bi se ta izjema uporabljala le, če institucija, na katero se prošnja nanaša, ni sprejela odločitve. V tem primeru je bila sprejeta odločitev, odkar je Komisija Svetu in Parlamentu predložila zakonodajni predlog za spremembo direktiv o energiji iz obnovljivih virov in kakovosti goriva.

2. Komisija ni dokazala, da bi razkritje zahtevanih dokumentov resno, konkretno in dejansko oslabilo njen postopek odločanja ter da je tako tveganje razumno predvidljivo in ne zgolj hipotetično. Komisija se je oprla zgolj na splošne in abstraktne trditve, ki nikakor niso podprte s podrobnimi trditvami. Poleg tega ni upoštevalo sodbe Splošnega sodišča v zadevi MasterCard.

3. Komisija bi morala priznati, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje, ker (i) so dokumenti tesno povezani z zakonodajnim postopkom institucij, kar je področje, na katerem je obveznost preglednosti ključnega pomena; (ii) je v tem posebnem zakonodajnem postopku bolj kot v katerem koli drugem resnično potrebna preglednost, da se zagotovi večja odprtost postopka odločanja institucij za javnost; in (iii) informacije, ki jih Komisija poskuša zadržati, pomenijo informacije o okolju, do katerih bi morala imeti javnost širši dostop na podlagi Uredbe št. 1367/2006, saj obstaja očiten javni interes za razkritje.

Zahtevek(-i)

Komisija bi morala pritožniku odobriti dostop do zahtevanih dokumentov.

Varuhinja človekovih pravic poziva Komisijo, naj do 31. decembra 2015 predloži mnenje.