Spoštovana gospa X,

Prejel sem pritožbo zoper Evropski odbor za varstvo podatkov (EOVP) v zvezi s tem, kako je sprejel mnenje 11/2024 o uporabi prepoznavanja obrazov na letališčih.

Pritožnik med drugim trdi, da se EOVP pri pripravi mnenja ni posvetoval z zainteresiranimi stranmi, kot je določeno v Splošni uredbi o varstvu podatkov [1], s čimer je negativno vplival na pravice in interese ustreznih deležnikov.

Odločil sem se začeti preiskavo v zvezi s tem vidikom pritožbe, da bi od Evropskega odbora za varstvo podatkov pridobil pojasnila o tej zadevi.

Splošna uredba o varstvu podatkov določa, da se mora EOVP po potrebi posvetovati z zainteresiranimi stranmi.[2] V poslovniku EOVP je uporabljeno enako splošno besedilo [3].

Zakonodajalec je z navedbo, da bi se moral Evropski odbor za varstvo podatkov „po potrebi“ posvetovati, Evropskemu odboru za varstvo podatkov dal diskrecijsko pravico pri odločanju, v katerih primerih bi bilo treba izvesti posvetovanje. Čeprav moja vloga evropske varuhinje človekovih pravic ni, da s svojo presojo nadomestim presojo Evropskega odbora za varstvo podatkov v zvezi s tem, kdaj izvesti javno posvetovanje, je namen moje preiskave oceniti, kako je Evropski odbor za varstvo podatkov izvajal svojo diskrecijsko pravico v tej zadevi in kako je sporočil, zakaj se je odločil, da ne bo izvedel javnega posvetovanja.

Ugotavljam, da so v notranjih smernicah EOVP o členu 64(2) splošne uredbe o varstvu podatkov [4] določene dobre prakse, ki jih je treba upoštevati pri pripravi mnenja na podlagi člena 64(2). Čeprav smernice niso zavezujoč instrument, je varuh človekovih pravic dosledno menil, da bi morale institucije upoštevati pravila, ki so si jih same določile.

V smernicah je pojasnjeno, kdaj in kako je lahko „ustrezno“ izvesti javno posvetovanje v smislu člena 70(4) splošne uredbe o varstvu podatkov. Priznavam, da v času objave mnenja 11/2024 notranje smernice EOVP še niso bile posodobljene, da bi se določili elementi, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o izvedbi javnega posvetovanja. Kljub temu Evropski odbor za varstvo podatkov zaradi neobstoja takih smernic ni bil razbremenjen potrebe po izvedbi notranje ocene potrebe po izvedbi javnega posvetovanja. Merila iz smernic bi se torej lahko v tem primeru še vedno uporabljala, razen če EOVP določi drugačna merila, ki jih je uporabil pred posodobitvijo smernic.

V tem primeru je EOVP v korespondenci s pritožnikom navedel, da člen 70(4) splošne uredbe o varstvu podatkov ne določa obveznosti sistematičnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi kot takimi. Čeprav to ni sporno, iz pojasnil, ki jih je EOVP predložil pritožniku, ni jasno razvidno, kako je ocenil potrebo po javnem posvetovanju ali na kakšni podlagi se je odločil, da tako posvetovanje ni potrebno.

Ker takega pojasnila ni, ne morem oceniti, ali je EOVP ustrezno izvajal svojo diskrecijsko pravico.

Glede na navedeno bi bil hvaležen, če bi lahko EOVP predložil pisni odgovor na to pritožbo in navedel, kako je ocenil potrebo po izvedbi javnega posvetovanja v tej zadevi in na podlagi česa je sklenil, da tega ne bo storil.

Poleg tega sem se odločil, da mora moja preiskovalna skupina pregledati notranjo dokumentacijo EOVP o tej oceni. Zato bi bil hvaležen, če bi lahko EOVP mojemu uradu predložil kopije vseh dokumentov v zvezi z notranjo oceno EOVP o potrebi po javnem posvetovanju o Mnenju 11/2024.

Čeprav je pritožnik v svoji pritožbi izrazil druge pomisleke, sem sklenil, da ni zadostnih razlogov za začetek preiskave v zvezi z njimi. Ne pričakujem, da bo EOVP v svojem odgovoru mojemu uradu obravnaval taka vprašanja. Pritožnik je bil o tem ustrezno obveščen.

Vljudno Vas prosim, da Evropski odbor za varstvo podatkov svoj odgovor in kopije zahtevanih dokumentov predloži do 17. novembra 2026.

Informacije ali dokumenti, za katere EOVP meni, da so zaupni, ne bodo razkriti pritožniku ali kateri koli drugi osebi brez predhodnega soglasja EOVP.[5] Vendar upoštevajte, da bo odgovor EOVP posredovan pritožniku in objavljen na našem spletišču. Če želi Evropski odbor za varstvo podatkov v svojem odgovoru varuhu človekovih pravic zagotoviti zaupne informacije, bi morale biti take informacije zato navedene v zaupni prilogi k odgovoru in jasno označene kot zaupne.

Če se med to preiskavo Evropski odbor za varstvo podatkov vključi v sodne postopke v zvezi z isto vsebino kot ta pritožba, vas prosim, da nam to sporočite.

S spoštovanjem,

Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 17. avgusta 2026

[1] Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in

prosti pretok takih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov), člen 70(4), https://eurlex.

europa.eu/eli/reg/2016/679/oj.

[2] Člen 70(4) Splošne uredbe o varstvu podatkov se glasi: „Odbor se po potrebi posvetuje z zainteresiranimi stranmi in jim

možnost predložitve pripomb v razumnem roku. Odbor brez poseganja v člen 76 da rezultate.

javno dostopnega postopka posvetovanja“.

[3] Člen 30 poslovnika Evropskega odbora za varstvo podatkov se glasi: „Odbor po potrebi:

organizira posvetovanja z zainteresiranimi stranmi v skladu s členom 70(4) splošne uredbe o varstvu podatkov. Sredstva in posvetovalno obdobje

odloča se za vsak primer posebej“, https://www.edpb.europa.eu/system/files/2022–

04/edpb_rules_of_procedure_version_8_sprejeto_20220406_en.pdf.

[4] Interni dokument EOVP št. 3/2019 o notranjih smernicah o členu 64(2) splošne uredbe o varstvu podatkov, različica 2, sprejet 2. decembra 2025, https://www.edpb.europa.eu/system/files/documents/2025-12/edpb_internaldocument_201903_bestpracticesonarticle64-2-opinions_appendix_en.pdf.

[5] Prosimo, da to gradivo jasno označite z „Zaupno“. Šifrirana e-poštna sporočila lahko pošljete v naš namenski poštni predal. Tovrstne informacije in dokumenti bodo kmalu po koncu preiskave izbrisani iz dosjejev evropskega varuha človekovih pravic.