Spoštovani predsednik,

Prejel sem pritožbo zoper odločitev Sodišča Evropske unije o zgoraj navedeni prošnji za dostop javnosti do dokumentov.

Pritožnik je od 1. januarja 2018 zahteval dostop javnosti do izjav o interesih, ki so jih predložili vsi sodniki in generalni pravobranilci Sodišča in Splošnega sodišča, vključno s prejšnjimi različicami izjav, ki so bile morda pozneje posodobljene.

Sodišče je v odgovor na potrdilno prošnjo poudarilo, da na svojem spletnem mestu objavlja najnovejše izjave o interesih, ki so jih predložili sedanji sodniki in generalni pravobranilci, razen zaupnih prilog. Hkrati je Sodišče ugotovilo, da se njegova odločitev o dostopu javnosti do dokumentov uporablja samo za dokumente, pripravljene ali prejete „v okviru izvajanja njegovih upravnih nalog“[1], medtem ko so zahtevane izjave dokumenti, povezani z njegovimi sodnimi funkcijami. Razlog za to je, da je namen izjav o interesih v skladu s členom 5(1) ravnanja Sodišča za člane in nekdanje člane Sodišča preprečiti kakršno koli morebitno ali domnevno nasprotje interesov, kadar člani obravnavajo sodno zadevo [2]. Zato po mnenju Sodišča te izjave prispevajo k zagotavljanju neodvisnosti in nepristranskosti Sodišča ter k temu, kako ju javnost dojema, kar je neločljivo povezano z opravljanjem njegovih sodnih nalog.

Sodišče je zaradi sodne narave zahtevanih dokumentov menilo, da javnosti ne more odobriti dostopa do trenutno neobjavljenih izjav, ki so jih predložili nekdanji člani, in prejšnjih različic izjav, ki so jih predložili sedanji člani.

Sodišče se je sklicevalo tudi na dejstvo, da zahtevani dokumenti v vsakem primeru vsebujejo osebne podatke, medtem ko pritožnik ni navedel potrebe po prenosu teh podatkov za poseben namen v javnem interesu [3].

Pritožnik je na podlagi informacij, ki jih je Sodišče predložilo v potrdilnem sklepu [4], izpodbijal ta sklep z vložitvijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.

Odločil sem se začeti preiskavo, da bi Sodišče zaprosil za pojasnila o tem, kako razlikuje med dokumenti, ki se nanašajo na njegove sodne in upravne dejavnosti. Člani javnosti, ki želijo pridobiti dostop do nekaterih dokumentov Sodišča, morda nimajo vedno na voljo dovolj informacij za tako razlikovanje.

Menim, da bi ta očitek lahko pomagal pojasniti naslednje točke.

(1) Sodna narava spornih dokumentov

Sodišče je v potrdilnem sklepu navedlo, da obveznost prijave interesov, naložena njegovim članom, zagotavlja njihovo nepristranskost in neodvisnost, ki sta ključni lastnosti za izvajanje sodnih funkcij. Zato so po mnenju Sodišča zahtevani dokumenti tesno povezani s sodnimi funkcijami [5].

Varstvo sodnih dokumentov pred javnim razkritjem v skladu s členom 15(3), četrti pododstavek, PDEU je funkcionalno jamstvo za pravilno izvajanje mandata Sodišča. V skladu s sodno prakso Sodišča „omejitve uporabe načela preglednosti v zvezi s sodnimi dejavnostmi sledijo istemu cilju: To pomeni, da je njihov namen zagotoviti, da uresničevanje pravice dostopa do dokumentov institucij ne ogroža varstva sodnih postopkov. V zvezi s tem je treba opozoriti, da varstvo sodnih postopkov pomeni zlasti, da je treba zagotoviti spoštovanje načel enakosti orožij in učinkovitega izvajanja sodne oblasti.

Ugotavljam, da je Sodišče v skladu s členom 5(8) kodeksa ravnanja za svoje člane in nekdanje člane nekatere zahtevane dokumente objavilo na svoji spletni strani.[7] Vendar jih je Sodišče pozneje odstranilo, ko so zadevni člani zaključili svoj sodni mandat. V vsakem primeru so predhodno objavljeni dokumenti že vstopili v javno domeno. Če so se ti dokumenti dejansko nanašali na sodne naloge Sodišča v skladu s členom 15(3), četrti pododstavek, PDEU, za katere se zdi, da jih Sodišče v obravnavani zadevi razlaga tako, da preprečujejo javno razkritje kakršnih koli sodnih dokumentov, to ne spremeni dejstva, da je Sodišče take dokumente proaktivno objavilo na svojem spletnem mestu.

Poleg tega je Splošno sodišče že razsodilo, da se obveznosti, ki jih kodeks ravnanja nalaga članom Sodišča, ne nanašajo izključno na njihovo sodno dejavnost, ampak tudi na njihovo splošno ravnanje zunaj sodne dvorane. Tako je namen kodeksa zagotoviti širšo institucionalno avtonomijo Sodišča in varstvo zaupanja javnosti vanj. Na podlagi tega je Splošno sodišče nekatere dokumente, povezane s kodeksom ravnanja, opredelilo kot dokumente, ki spadajo na področje uporabe odločitve Sodišča o dostopu javnosti do njegovih upravnih dokumentov [8].

Poleg tega ugotavljam, da morajo izjave o interesih predložiti tudi člani drugih institucij EU [9] ter osebje institucij in organov EU [10], saj je treba zagotoviti avtonomijo njihovih institucij in zaupanje javnosti v njihovo spoštovanje najvišjih etičnih standardov. Prošnje za dostop javnosti do dokumentov teh institucij in organov EU se ocenjujejo posamično v skladu z zakonodajo EU o dostopu javnosti do dokumentov (Uredba 1049/2001 [11]). V tem okviru in za primerjavo bi bilo koristno pojasniti, zakaj bi bilo treba izjave o interesih, ki jih predložijo člani Sodišča in so že objavljene na spletnem mestu Sodišča, opredeliti kot sodne dokumente in jih zato izvzeti iz vsakršnega razkritja v odgovor na prošnje za dostop javnosti do dokumentov.

(2) Nekateri zahtevani dokumenti so že v javni domeni

Čeprav Sodišče meni, da zahtevanih dokumentov ne more razkriti, saj gre za sodne dokumente, priznava, da so nekateri od njih, in sicer izjave, predložene v skladu s sedanjim kodeksom ravnanja, že postali javni.

V skladu s členom 5(8) kodeksa ravnanja, ki je začel veljati 7. oktobra 2021 [12], mora Sodišče izjave o interesih sodnikov in generalnih pravobranilcev objaviti na svojem spletnem mestu. Dejstvo, da je Sodišče naknadno odstranilo izjave nekdanjih članov, ne spremeni dejstva, da so ti dokumenti – vključno z osebnimi podatki, ki jih vsebujejo – v določenem trenutku postali javni.[13] Tretje osebe so imele možnost zakonito pridobiti te dokumente v zadevnem obdobju tako, da so jih naložile s spletnega mesta Sodišča. Zato bi bilo koristno pojasniti, zakaj Splošno sodišče meni, da ne more več razkriti predhodno objavljenih dokumentov, tudi če se nanašajo na njegove sodne naloge.

(3) Potreba po dokazovanju potrebe po prenosu osebnih podatkov

Priznavam, da lahko Sodišče ne glede na naravo zahtevanih dokumentov meni, da zaupnih prilog k izjavam o interesih in izjavam ali njihovim prejšnjim različicam, predloženim pred začetkom veljavnosti sedanjega kodeksa ravnanja, ki jih Sodišče ni nikoli objavilo na svojem spletnem mestu, ni mogoče razkriti zaradi potrebe po varstvu zasebnosti in integritete posameznikov v skladu z ustrezno izjemo glede dostopa javnosti na podlagi odločitve Sodišča o dostopu javnosti do dokumentov [14].  

Hkrati ugotavljam, da se je Sodišče na to trditev oprlo šele v potrdilni fazi. Zato je pritožnika o potrebi po utemeljitvi potrebe po posredovanju osebnih podatkov pritožniku obvestila šele v odgovoru na njegovo potrdilno prošnjo, te informacije pa v prvotni odločbi ni navedla.

V zvezi s tem bi bilo koristno razpravljati o tem, ali je imel pritožnik dejansko priložnost predstaviti svoje argumente v zvezi s tem.

Zato sem se odločil, da se mora moja preiskovalna skupina sestati z ustreznimi predstavniki Sodišča, da bi pridobila dodatna pojasnila o zgoraj navedenih vprašanjih. Vljudno Vas prosim, da se v vašem uradu obrnete na pristojnega preiskovalnega uradnika Michała Krajewskega in se dogovorite o organizaciji seje do 18. septembra 2026.

Informacije, za katere Sodišče meni, da so zaupne, ne bodo razkrite pritožniku ali kateri koli drugi osebi brez predhodnega soglasja Sodišča [15].

S spoštovanjem,

Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 25. junija 2026

[1] Člen 1(1) Sklepa o dostopu javnosti do dokumentov Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegovih upravnih nalog, C 45/2, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32020D0210(01).

[2] Kodeks ravnanja za člane in nekdanje člane Sodišča Evropske unije, UL C 397/1, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=oj:JOC_2021_397_R_0001.

[3] V skladu s členom 9(1)(b) Uredbe 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov (…) (UL L 295/39, https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj/eng).

[4] Točka 31 odločbe Sodišča v zadevi 0002/2026C.

[5] Točka 17 odločbe Sodišča v zadevi 0002/2026C.

[6] Glej sodbo Sodišča z dne 21. septembra 2010 v združenih zadevah C‑514/07 P, C‑528/07 P in C‑532/07 P, Švedska proti Komisiji, ECLI:EU:C:2010:541, točke 84–85, https://juris.curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=84028&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=253005. Glej tudi sodbo z dne 18. julija 2017, Komisija/Patrick Breyer, C-213/15 P, ECLI:EU:C:2017:563, točka 53, https://juris.curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=192887&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=198487.

[7] Navedena v opombi 2.

[8] Sodba Splošnega sodišča z dne 20. septembra 2019, Franklin Dehousse proti Sodišču, T‑433/17, ECLI:EU:T:2019:632, točke 88–92 in 96.

[9] Glej na primer člen 3 Sklepa Komisije z dne 31. januarja 2018 o kodeksu ravnanja za člane Evropske komisije, UL C 65/7, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32018D0221(02); glej tudi člen 14 Kodeksa ravnanja za člane in nekdanje člane Sodišča [Evropsko računsko sodišče], UL L 128/102, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=CELEX:32022Q0502%2801%29.

[10] Člena 11 in 11a Uredbe št. 31 (EGS), 11 (ESAE) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo, UL P 45/1385, https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/1962/31(1)/2014-05-01/eng.

[11] Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj/eng.

[12] Člen 11(1) Kodeksa ravnanja.

[13] Sodba Splošnega sodišča z dne 26. aprila 2018, Espírito Santo Financial proti ECB, T‑251/15, ECLI:EU:T:2018:234, točke 146, 149–150; Sodba z dne 30. januarja 2008 v zadevi T‑380/04, Ioannis Terezakis proti Komisiji, ECLI:EU:T:2008:19, točke 100–101.

[14] Člen 3(1) zgoraj navedenega sklepa o dostopu javnosti do dokumentov, ki jih ima Sodišče Evropske unije pri opravljanju svojih upravnih nalog.

[15] Takšno gradivo jasno označite kot „zaupno“. Šifrirana e-poštna sporočila lahko pošljete v naš namenski poštni predal. Tovrstne informacije in dokumenti bodo kmalu po koncu preiskave izbrisani iz dosjejev evropskega varuha človekovih pravic.