# Pregled hitrega postopka varuha človekovih pravic
- Avtor: Evropski varuh človekovih pravic
- Datum: 2021-02-24T00:00+01:00[Europe/Paris]
- [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/document/sl/138509)
- [PDF](https://www.ombudsman.europa.eu/pdf/sl/138509)
---
1. Povzetek
-----------
Eno od načel, na katerih temeljijo pravila EU o dostopu javnosti do dokumentov, je, da je treba prošnje obravnavati hitro. Informacije se lahko zahtevajo hitro in lahko v primeru zamud izgubijo pomen za prosilca. Tudi varuhinja človekovih pravic je želela zagotoviti, da njen urad čim prej obravnava pritožbe na tem področju. Februarja 2018 je zato uvedla hitri postopek za obravnavo pritožb v zvezi z dostopom javnosti.
Tri leta pozneje je namen tega pregleda oceniti, kako postopek deluje v praksi. Glavni rezultati so pozitivni: Urad varuha človekovih pravic zdaj obravnava pritožbe v zvezi z dostopom javnosti veliko hitreje -- **povprečni čas za obravnavo pritožb v zvezi z dostopom javnosti je zdaj tretjina časa pred uvedbo postopka.**
Težko je reči, ali se je zaradi tega hitrejšega postopka podvojilo **število pritožb v zvezi z dostopom javnosti, ki jih je varuh človekovih pravic prejel med tem postopkom, vendar** je to v vsakem primeru pozitiven razvoj.
Okvirni **rok 40 delovnih dni, v katerem mora varuhinja človekovih pravic opraviti vsebinsko oceno, je izziv v dveh tretjinah primerov hitrega spremljanja.** To je deloma posledica včasih preobremenjenih virov, deloma pa počasnih odzivov institucij. Morda bi bilo vredno razmisliti o tem, ali bi bilo treba ta okvirni časovni okvir podaljšati, da bi se pritožnikom zagotovila večja gotovost, hkrati pa bi se bilo treba izogniti uporabi takega podaljšanja, da bi se spodbudile še nadaljnje zamude.
Urad varuha človekovih pravic se je posvetoval tudi s posamezniki in organizacijami, ki so uporabili postopek. Čeprav so bili anketiranci na splošno zadovoljni z izkušnjami, so pozvali tudi k večji jasnosti glede tega, kaj lahko pričakujejo med obravnavo pritožb v zvezi z dostopom do dokumentov. To je nakazovalo **nekaj zmede glede tega, kaj se šteje in se ne šteje za hitro pritožbo** v širši kategoriji zadev v zvezi z dostopom javnosti, ki jih obravnava varuh človekovih pravic. To je vredno nadaljnjega razmisleka Urada, vključno z oceno, ali bi bilo bolje preprosto reči, da si varuh človekovih pravic prizadeva čim hitreje obravnavati vse pritožbe v zvezi z dostopom do dokumentov na podlagi okvirnega časovnega okvira. Določitev novega postopka za „hitro pot" je uradu morda pomagala, da se je osredotočil na to, kako racionalizirati prejšnji postopek, vendar zdaj, ko je bilo to doseženo, morda ne bo več koristno, da se mu zagotovi posebno imenovanje.
Varuhinja človekovih pravic je že obravnavala nekatera vprašanja, opredeljena v tem pregledu: **skupina, ki obravnava zadeve v zvezi z dostopom javnosti, je bila razširjena, na spletišču pa so zdaj na voljo jasnejše informacije** o naši obravnavi pritožb v zvezi z dostopom javnosti. Glede **na pomisleke, ki so jih v zvezi s tem izrazile zainteresirane strani, bo zdaj morda treba sprejeti bolj dokončne smernice o tem, kdaj institucijam odobriti podaljšanje rokov.**
Vzporedno s tem hitrim pregledom varuhinja človekovih pravic izvaja notranjo revizijo rezultatov pritožb v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov. Upa, da bo kmalu poročala o tem.
2. Pregled
----------
### a. Ozadje
Osebe, ki želijo dostop javnosti do dokumentov, ki jih hrani institucija EU, običajno potrebujejo dokumente čim prej, da bi bili ustrezni za namen, za katerega jih nameravajo uporabiti. Zato pričakujejo, da bo zahteva obravnavana hitro. To velja za novinarje, organizacije civilne družbe ali državljane, ki želijo sodelovati v postopku odločanja EU. Podjetja in raziskovalci iščejo tudi informacije, pomembne za njihovo delo.
Če dostop ni hiter, lahko dokumenti izgubijo svojo uporabnost. Evropski varuh človekovih pravic je dosledno trdil, da se **lahko dostop z zamudo zavrne.**
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi načela, na katerem temeljijo pravila EU o dostopu javnosti^[\[1\],](#_ftn1){#_ftnref1}^ da je treba zahteve obravnavati hitro, želela zagotoviti, da njen urad take pritožbe obravnava čim prej. Zato je uvedla hitri postopek za obravnavo pritožb v zvezi z dostopom javnosti. Varuhinja človekovih pravic je po poskusnem obdobju, ki se je začelo septembra 2017, februarja 2018 uradno začela hitri postopek za pritožbe v zvezi z dostopom do dokumentov.
### b. Oznaka hitrega sledenja
Varuh človekovih pravic vseh pritožb v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov ne imenuje „hitrega sledenja". Pritožbe, obravnavane v okviru hitrega postopka, se nanašajo na tiste, v katerih je institucija zavrnila dostop javnosti do dokumenta ali v katerih institucija ni odgovorila na zahtevo za dostop do dokumentov v roku in je tako implicitno zavrnila dostop.
Izkazalo se je, da je uporaba hitrega postopka za obravnavo drugih zadev v zvezi z dostopom javnosti težavna ali nepotrebna. Primeri vključujejo primere, v katerih ni jasno, ali zahtevani dokumenti obstajajo ali v katerih so potrebna dodatna pojasnila, preden lahko preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregleda zadevne dokumente. Kadar je že na začetku jasno, da bo morda treba izvesti bolj poglobljeno preiskavo, da bi pritožniku zagotovili odškodnino, se hitri postopek ne uporablja^[\[2\].](#_ftn2){#_ftnref2}^
Ta pregled je pokazal, da pritožnikom ni vedno jasno, katere zadeve se obravnavajo po hitrem postopku. To vprašanje bo obravnavano.
### c. Kako deluje postopek hitrega sledenja
Ko urad varuha človekovih pravic prejme pritožbo, jo evidentira in pošlje potrdilo o prejemu. Varuh človekovih pravic bi moral v **petih delovnih dneh** od registracije odločiti, ali se preiskava lahko začne po hitrem postopku. To je odvisno od več dejavnikov, vključno s tem, ali je pritožba dopustna^[\[3\]](#_ftn3){#_ftnref3}^ ali pa varuh človekovih pravic meni, da obstajajo razlogi za začetek preiskave[^\[4\].^](#_ftn4){#_ftnref4}
Po začetku preiskave hitri postopek vključuje več preiskovalnih korakov, začenši s pravočasnim pregledom zadevnih dokumentov in v nekaterih primerih s sestankom z ustrezno institucijo. Varuhinja človekovih pravic je z institucijami EU sklenila dogovore, ki ji omogočajo hiter dostop do dokumentov za pregled (v petih delovnih dneh od začetka preiskave) in hitro prejemanje morebitnih dodatnih pripomb institucij (v 15 delovnih dneh).
Varuh človekovih pravic si prizadeva doseči izid v primerih hitrega ukrepanja **v 40 delovnih dneh** (od datuma, ko je bila pritožba evidentirana). V tem času preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregleda zadevne dokumente in se lahko nadalje posvetuje z institucijo ali organom.
Varuh človekovih pravic nato ugotovi, ali obstaja možnost za hitro rešitev tega vprašanja, tako da instituciji predlaga razkritje (delov) dokumentov.
Če varuhinja človekovih pravic ugotovi, da institucija EU ne bi smela zavrniti dostopa do dokumentov, lahko ugotovi nepravilnosti in ji priporoči, naj odobri popoln ali delni dostop do zadevnih dokumentov.
3. Pregled uspešnosti
---------------------
Naslednji statistični podatki kažejo vpliv hitrega postopka na čas obravnave in razvoj v smislu števila zadev. Ta oddelek vsebuje statistične podatke o obravnavi vseh zadev v zvezi z javnim dostopom in ne izključno tistih, ki se obravnavajo v okviru hitrega postopka.
### a. Število pritožb
Varuhinja človekovih pravic je od 1. septembra 2017 do 31. avgusta 2020 obravnavala 252 pritožb na področju dostopa javnosti do dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je v 189 od teh pritožb začela preiskavo.
Število pritožb v zvezi z dostopom javnosti se je skoraj podvojilo, in sicer s povprečno 45 na leto v obdobju 2014--2016 na povprečno 82 na leto med letoma 2017 in 2019, ko je bil vzpostavljen hitri postopek.
Skupno letno število pritožb, ki jih je prejel varuh človekovih pravic, se je med letoma 2014 in 2019 povečalo za približno 20 %. Delež pritožb v zvezi z dostopom do dokumentov se je med letoma 2016 in 2017, ko je bil uveden hitri postopek, znatno povečal.
### b. Povprečni čas obdelave
Povprečni čas, potreben za obravnavo zadev v zvezi z javnim dostopom, se je od uvedbe hitrega postopka znatno skrajšal. Od uvedbe hitrega postopka so vse tri ključne faze obravnavanja pritožb trikrat hitrejše: sprejetje odločitve o dopustnosti, sprejetje ocene varuhinje človekovih pravic o zadevi in dokončni zaključek zadeve.
Povprečni čas za „odločbe o dopustnosti" za vse pritožbe v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov je zdaj več kot trikrat hitrejši kot pred uvedbo postopka.
Varuhinja človekovih pravic si v okviru hitrega postopka prizadeva zagotoviti, da njene preiskave privedejo do odločitve ali izida (kot je predlog rešitve ali priporočilo) v 40 delovnih dneh. Povprečni čas, v katerem poizvedbe o dostopu do dokumentov dosežejo rezultat, je zdaj tretjina časa pred uvedbo postopka leta 2017.
### c. Statistika s hitrim sledenjem
Varuhinja človekovih pravic je med 1. septembrom 2017 in 31. avgustom 2020 v okviru hitrega postopka obravnavala 148 pritožb. V 119 od teh pritožb je sprožila preiskavo.
#### I. Kdo so pritožniki?
#### II. Za katere institucije je šlo?
Velika večina pritožb, ki so bile obravnavane po hitrem postopku, je bila vložena proti Evropski komisiji. Ostalo je bilo porazdeljeno med druge institucije, organe, urade in agencije.
#### III. Izid
Večina preiskav v okviru hitrega postopka je bila zaključena z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je v približno 30 % svojih hitrih preiskav podala predlog rešitve ali priporočilo.
#### IV. Pritožbe, obravnavane v okvirnem časovnem okviru
Na splošno je bila v dveh tretjinah zadev Fast-Track **odločitev o dopustnosti** sprejeta v okvirnem roku petih delovnih dni. V hitrih zadevah je bil povprečni čas do odločitve o dopustnosti **6 delovnih dni**. Cilj Urada za sprejemanje odločitev o dopustnosti v zadevah, ki se ne obravnavajo po hitrem postopku, je 30 koledarskih dni. To kaže, da Urad sicer ni izpolnil cilja petih delovnih dni za vse zadeve, ki se obravnavajo po hitrem postopku, vendar je bila odločitev o dopustnosti v večini primerov sprejeta veliko hitreje kot v zadevah, ki se ne obravnavajo po hitrem postopku.
V 36 % vseh hitrih preiskav je bila ocena varuha človekovih pravic^[\[5\]](#_ftn5){#_ftnref5}^ izdana v okvirnem roku 40 delovnih dni. V 55 % vseh pritožb je bila ocena izdana v 60 delovnih dneh. Na splošno je bil pri hitrih preiskavah povprečni čas za dosego rezultata 67 delovnih dni.
4. Stališča zainteresiranih strani
----------------------------------
Urad varuha človekovih pravic se je v okviru pregleda uspešnosti hitrega postopka posvetoval z različnimi deležniki, ki imajo neposredne izkušnje s postopkom, da bi pridobil povratne informacije. To je vključevalo pritožnike (iz civilne družbe, akademskih krogov in medijev) ter Komisijo kot glavno institucijo EU, ki je predmet preiskav varuha človekovih pravic v zvezi z dostopom do dokumentov.
### a. Ozaveščenost o hitrem postopku
Na splošno so se skoraj vsi, s katerimi so bila opravljena posvetovanja, zavedali glavnih ciljev in vodilnih načel postopka. Obstajala je določena negotovost glede tega, ali se postopek uporablja za vse pritožbe v zvezi z dostopom do dokumentov.
### b. Dojemanje hitrega sledenja v praksi
Za tiste, ki so imeli izkušnje s pritožbami pred uvedbo postopka in po njej, so menili, da je varuhinja človekovih pravic pritožbe obravnavala hitreje in enostavneje. Udeleženci posvetovanja so na splošno menili, da je komunikacija z uradom varuha človekovih pravic učinkovita in koristna, saj jim omogoča spremljanje postopka.
Zdi se, da je največji zaznani učinek ta, da institucija hitreje obravnava zahtevo: Stvari se premikajo tam, kjer pride do zakasnitve. Korespondenti so na splošno menili, da je hitri postopek učinkovit način za zagotavljanje, da institucije pri obravnavi zahtev za dostop javnosti ne bi prihajalo do nepotrebnih zamud. Kadar pa je prišlo do zamud, ni bilo vedno takoj jasno, zakaj je bilo tako. Nekateri anketiranci so opozorili, da varuh človekovih pravic institucijam pogosto odobri podaljšanje roka, tudi če je že prišlo do zamud.
Po drugi strani so bili nekateri anketiranci zaskrbljeni, da bi hitrejši čas obravnave pomenil, da varuh človekovih pravic ne bi imel časa za temeljito preiskavo pritožb in ustrezno obravnavo vseh pravnih argumentov pritožnika in institucije.
Pritožbe pri varuhu človekovih pravic, zlasti kadar se obravnavajo v okviru hitrega postopka
postopek je veljal za manj tvegano in hitrejšo alternativo pravdnemu postopku na sodišču ter bi se lahko uporabljal v primerih, v katerih je bil uspeh negotov. To je veljalo zlasti za pritožnike, ki niso imeli finančnih sredstev za začetek sodnega postopka.
Komisija je poudarila, da so roki za hitri postopek sicer zelo kratki (zlasti pregled dokumentov v petih delovnih dneh od zahteve), vendar jih lahko v veliki večini primerov upošteva.
### c. Predlagane izboljšave
Več anketirancev je izrazilo pomislek, da ni jasno, kdaj varuh človekovih pravic uporablja hitri postopek za obravnavo pritožb v zvezi z dostopom do dokumentov. Predlagano je bilo, da se pritožnike obvesti, ali je bil uporabljen hitri postopek, da bi lahko vnaprej predvideli trajanje.
Čeprav je varuhinja človekovih pravic morda hitreje obravnavala pritožbe v zvezi z dostopom do dokumentov, so nekateri anketiranci podvomili, ali se je to zgodilo na račun obravnave vsebine pritožbe. Čeprav lahko od institucije prejmejo hitrejši odgovor na svojo zahtevo, morda ne bodo imeli dostopa do dokumentov.
Nekateri anketiranci so podvomili, ali bi moral varuh človekovih pravic instituciji odobriti podaljšanje roka za pritožbe, ki se nanašajo na zamude pri obravnavanju zahtev za dostop do dokumentov.
Nekateri anketiranci so menili, da bi bilo mogoče izboljšati postopek in obrazec za vložitev pritožb na spletišču varuha človekovih pravic (nekateri so predlagali ločen, namenski pritožbeni obrazec za pritožbe v zvezi z dostopom do dokumentov). Druge so predlagale, da se na spletišču varuha človekovih pravic zagotovi več informacij o dostopu do dokumentov na splošno.
Komisija je navedla, da bi glede na to, da se še vedno prilagaja novemu postopku, raje videla, da varuh človekovih pravic tega postopka ne bi ponovno spremenil.
5. Sklepna ugotovitev
---------------------
### a. Kaj deluje dobro?
Postopek hitrega sledenja je privedel do znatnega skrajšanja časa obdelave. Pritožbe v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov so bile leta 2019 v povprečju zaključene trikrat hitreje kot pred uvedbo postopka. Čeprav je obravnava pritožb s strani varuha človekovih pravic na splošno postala veliko hitrejša in učinkovitejša, to velja zlasti za primere hitrega ukrepanja.
Postopek je pritegnil večje število pritožnikov, kar je v bistvu podvojilo število pritožb glede dostopa javnosti do dokumentov.
Zainteresirane strani so bile na splošno zadovoljne s hitrim postopkom. Pohvalili so hitrost postopka in splošno kakovost dela varuha človekovih pravic.
### b. Kaj je mogoče izboljšati?
Čeprav je postopek hitrega sledenja na splošno uspešen, so na nekaterih področjih možne izboljšave.
* Povprečni čas obravnave vseh hitrih pritožb je 67 delovnih dni. Čeprav se je čas obravnave znatno skrajšal, je varuhinja človekovih pravic v samo 36 % vseh zadev, ki se obravnavajo po hitrem postopku,
svojo oceno zaključila v predvidenem časovnem okviru 40 delovnih dni.^[\[6\]](#_ftn6){#_ftnref6}^ Delno je to posledica uspeha postopka, ki se obravnava po hitrem postopku. Ker je urad varuha človekovih pravic razmeroma majhen, ne more vedno obravnavati nepredvidenih povečanj števila pritožb v predvidenem časovnem okviru. Varuhinja človekovih pravic je to vprašanje že obravnavala s povečanjem števila članov skupine, ki obravnava pritožbe v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov. Poleg tega obstajajo tudi drugi dejavniki, ki povzročajo zamude, kot je potreba po čakanju na odgovor ustreznih institucij.
Vendar je še vedno težko izpolniti 40-dnevni časovni okvir za pritožbe po hitrem postopku. Morda bi bilo vredno razmisliti o podaljšanju tega okvirnega časovnega okvira, da se zagotovi večja gotovost za pritožnike, hkrati pa zagotovi, da morebitno povečanje ne bo uporabljeno kot utemeljitev za manj hitro obravnavo zadev v zvezi z dostopom do dokumentov.
* Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je pokazalo, da obstaja določena zmeda glede tega, kaj se šteje in kaj se ne šteje za pritožbo po hitrem postopku. Zato se postavlja vprašanje, ali je priporočljivo nekatere pritožbe „označiti" kot „hitre", druge pa ne; in ali lahko pritožnikom zagotovi večjo jasnost, če navede, da si varuh človekovih pravic prizadeva čim prej obravnavati vse pritožbe v zvezi z dostopom do dokumentov.
### c. Pot naprej
Varuhinja človekovih pravic ostaja zavezana pravočasni pripravi rezultatov, pa tudi iskanju najboljše možne rešitve za pritožnika.
Po tem pregledu bo varuh človekovih pravic:
* Nadaljevati racionalizacijo postopkov, kjer je to mogoče, da se pritožbe v zvezi z dostopom do dokumentov obravnavajo čim bolj učinkovito.
* Oceniti, ali bi bilo bolje preprosto reči, da poskuša varuh človekovih pravic vse pritožbe v zvezi z dostopom do dokumentov obravnavati čim hitreje, in sicer na podlagi okvirnega časovnega okvira, namesto da se postopek določi posebej.
* Če se ohrani postopek hitrega sledenja, razmislite o morebitnem podaljšanju roka 40 delovnih dni in pripravite jasnejša merila v zvezi z vrstami zadev, ki bi jih bilo treba obravnavati v okviru postopka hitrega sledenja.
* Ugotoviti, ali je morda treba sprejeti bolj dokončne smernice o tem, kdaj institucijam odobriti podaljšanje rokov.
*** ** * ** ***
[\[1\]](#_ftnref1){#_ftn1} Za večino institucij, organov, uradov in agencij EU so ustrezna pravila o dostopu javnosti do dokumentov navedena v Uredbi 1049/2001. To načelo se odraža v Uredbi, ki določa, da se prošnje za dostop do dokumentov obravnavajo takoj, v vsakem primeru pa v 15 delovnih dneh od evidentiranja prošnje. Uredba je na voljo na spletni strani: [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=celex%3A32001R1049.](https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=celex%3A32001R1049)
[\[2\]](#_ftnref2){#_ftn2} Prav tako je lahko nujno, da se primer ne označi za „hitrega", če institucija zaradi svoje strukture zahteva, da se njeno stališče ponovno uradno zahteva poleg njenega prvotnega odgovora prosilcu.
[\[3\]](#_ftnref3){#_ftn3} Pritožbe so dopustne, če izpolnjujejo nekatere pogoje iz člena 2 [statuta varuha človekovih pravic.](https://www.ombudsman.europa.eu/en/legal-basis/statute/en) Ti med drugim vključujejo zahtevo, da se pred vložitvijo pritožbe pri zadevni instituciji vloži potrdilna prošnja za dostop do dokumentov.
[\[4\]](#_ftnref4){#_ftn4} Varuh človekovih pravic lahko na primer ugotovi, da je drug organ primernejši za obravnavo pritožbe (člen 3.3 [izvedbenih določb](https://www.ombudsman.europa.eu/en/legal-basis/implementing-provisions/en) varuha človekovih pravic).
[\[5\]](#_ftnref5){#_ftn5} Predlog rešitve, priporočilo ali sklep o zaključku.
[\[6\]](#_ftnref6){#_ftn6} Registracija do zaključka odločitve, rešitve ali priporočila. Povprečni čas obravnave zadev v roku je bil 26 delovnih dni.