Datum: Sreda, 29. maj 2024

Razporeditev na daljavo

Srečanje prek spleta (Webex)

Prisotni

Evropska komisija

GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja

Vodja enote GROW.DDG2.F.1 – REACH

Uradnik za pravne zadeve in politiko – kemikalije GROW.DDG2.F.1 – REACH

Pravna oseba – kemikalije GROW.DDG2.F.1 – REACH

Višji strokovnjak GROW.DDG2.F.1 – REACH

Vodja sektorja – Medinstitucionalni odnosi GROW.D.4.001 – Medinstitucionalni odnosi

GD ENVI

Namestnik vodje enote za kemikalije ENV.B.2 – Safe & Sustainable Chemicals

Uradnik za politiko – kemikalije, zlasti REACH – ENV.B.2 – Safe & Trajnostne kemikalije

Pravni uradnik – Kemikalije, zlasti REACH, in uporaba živali v znanstvene namene – ENV.B.2 – Safe & Trajnostne kemikalije

SG

Višji strokovnjak – koordinator za medinstitucionalne odnose – odnosi z evropskim varuhom človekovih pravic – SG.DSG1.C.2 – Etika, dobro upravljanje in podpora; Odnosi z evropskim varuhom človekovih pravic

Evropski varuh človekovih pravic

Jennifer King - pravna strokovnjakinja

Tanja Ehnert - koordinatorka za poizvedbe

Michał Krajewski – uradnik za preiskave

Anežka Hlinovská - Povpraševanje Pripravnica

Namen sestanka

Namen sestanka je bil, da bi preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic razpravljala o predhodnih ugotovitvah preiskave. Preiskovalna skupina je opredelila tri širša vprašanja in več posebnih vprašanj, v zvezi s katerimi je zahtevala dodatna pojasnila.

Uvod in postopkovne informacije

Predstavila se je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic, se zahvalila predstavnikom Komisije za srečanje z njimi in navedla namen srečanja. Opisali so pravni okvir, ki se uporablja za sestanke varuha človekovih pravic, zlasti da varuh človekovih pravic brez predhodnega soglasja Komisije ne bi razkril nobenih informacij, ki jih je Komisija opredelila kot zaupne, zlasti nobeni osebi zunaj urada varuha človekovih pravic ^[1].

Preiskovalna skupina je pojasnila, da bo pripravila osnutek poročila o sestanku, ki ga bo poslala Komisiji, da bi zagotovila vsebinsko točnost in popolnost vsebine. Poročilo o seji bo nato dokončno oblikovano in vključeno v dosje. Nobena zaupna informacija ne bi bila vključena v poročilo ali kako drugače objavljena ali posredovana tretji osebi.

Izmenjane informacije

Ali je Komisija vzpostavila upravne ureditve za hitro pripravo predlogov na podlagi strokovnih nasvetov, ki jih prejme od Evropske agencije za kemikalije

Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je pojasnila, da se vprašanja osredotočajo predvsem na posamezne avtorizacije, saj je razumela, da so to najštevilnejši dosjeji, ki vplivajo na učinkovitost celotnega sistema odločanja v skladu z uredbo REACH [2].

Ugotovila je tudi, da se je pri pregledu spisov izkazalo, da Komisija ne odstopa od mnenj odborov Evropske agencije za kemikalije (ECHA) – Odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) in Odbora za oceno tveganja (RAC) – glede tega, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo avtorizacij v skladu z uredbo REACH. Nasprotno, Komisija povzema mnenja odborov ECHA in se z njimi na splošno strinja. Preiskovalna skupina se je sklicevala na enega od pisnih odgovorov, ki jih je Komisija predložila v okviru te preiskave, in sicer, da so mnenja agencije ECHA „zasnovana tako, da Komisiji zagotavljajo vso potrebno tehnično in znanstveno podporo pri odločanju, zato običajno ni treba predložiti dodatnih informacij“. Zato je preiskovalna skupina vprašala, zakaj Komisija ne more upoštevati trimesečnega roka, določenega v uredbi REACH, za predložitev osnutka sklepa o avtorizaciji odboru REACH. Poleg tega je preiskovalna skupina vprašala, kateri ukrepi so bili sprejeti, da bi Komisija lahko spoštovala zakonski rok treh mesecev.

Predstavniki Komisije so navedli, da je Komisija leta 2018 vzpostavila posebne delovne dogovore, ki opredeljujejo potek dela in vključujejo ustrezne roke za vsak korak v postopku. Ti roki so bili oblikovani ob upoštevanju trimesečnega roka, ki ga uredba REACH nalaga Komisiji za predložitev osnutka sklepa odboru REACH.

Vendar so se v zvezi z obravnavo predlogov za omejitve nevarnih kemičnih snovi ti roki izkazali za nerealne glede na vse večjo zapletenost predlogov.[3] Pojavljajo se predlogi za omejitve, ki zajemajo širok obseg snovi.[4] Predloženi so bili tudi predlogi, ki vključujejo nove vrste regulativnih nalog, kot so zahteve za usposabljanje [5], in predlogi za omejitve za širok nabor uporab snovi [6]. Za tako zapletene zadeve so potrebne temeljitejše analize in razprave. Poleg tega deležniki v nekaterih primerih izrazijo pomisleke na podlagi novih informacij, ki jih odbori agencije ECHA niso upoštevali v mnenjih, predloženih Komisiji. V takih primerih je potrebnih več razprav v službah Komisije in med njimi. Poleg tega ni bilo mogoče pospešiti postopka pridobivanja uradnih sporazumov za začetek posvetovanja med službami o osnutkih aktov, ki sta jih pripravila Generalni direktorat Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GD GROW) in Generalni direktorat za okolje (GD ENV). Postopek pridobivanja uradnih sporazumov za začetek posvetovanja med službami običajno traja od štiri do šest tednov. Nazadnje, osebje Komisije, odgovorno za dokumentacijo o omejitvah, je bilo nedavno močno vključeno v revizijo uredbe REACH. Kljub temu bi morala ta revizija omogočiti, da se rešijo nekatera vsebinska in postopkovna vprašanja, ki so se pojavila pri obdelavi spisov o omejitvah.

Poleg tega so predstavniki Komisije opozorili, da so bili v zvezi z dosjeji o omejitvah nekateri roki, določeni v uredbi REACH, morda izvedljivi v času sprejetja te uredbe, vendar glede na sedanje notranje postopke niso več izvedljivi. Zapletenost primerov in vpliv omejitev na zainteresirane strani sta postala veliko večja kot prej. Poleg tega imajo omejitve pogosto politično razsežnost, kolegij komisarjev pa se mora dogovoriti o sprejetem pristopu, ki lahko traja nekaj časa.

V zvezi s posameznimi odobritvami uporabe kemičnih snovi, ki vzbujajo „zelo veliko zaskrbljenost“[7], so se delovni dogovori izkazali za učinkovite za večino nespornih spisov. Pripomogle so k strukturiranju in racionalizaciji postopka priprave in izmenjav med GD GROW, GD ENV in drugimi službami Komisije, zlasti pravno službo, ter z državami članicami. Omogočili so dogovore o osnutkih odločitev v vseh zadevah, razen v eni, v katerih je prišlo do izjemnih notranjih nesoglasij in različnih stališč. Vendar pa niso pospešile postopka pridobivanja uradnih sporazumov za začetek posvetovanja med službami, ki še vedno traja od 4 do 6 tednov, tako kot v primeru omejitev. Tudi v primeru avtorizacije je trimesečni rok za pripravo odločitve na podlagi mnenj ECHA, kot je določen v uredbi REACH, neustrezen in bi ga bilo treba znatno podaljšati [8].

Poleg tega so predstavniki Komisije pojasnili, da je več dejavnikov povzročilo zamude pri pripravi sklepov o odobritvi.

Prvič, Komisija je čakala na pomembne sodbe Sodišča v dveh zadevah.[9] Za strožjo razlago Uredbe REACH, ki jo je podalo Sodišče, so bile nato potrebne obsežne razprave med službami Komisije. Vse nerešene zadeve je bilo treba odložiti, dokler službe Komisije in člani odbora REACH niso dosegli skupnega razumevanja sodb. Poleg tega je bilo treba v številnih primerih stopiti v stik z družbami, ki so zaprosile za dovoljenje, da bi pridobile dodatne informacije. Te informacije so morali nato najprej oceniti odbori ECHA, preden jih je Komisija lahko upoštevala pri svojih odločitvah.

Drugič, kot posredni učinek nedavne sodne prakse Sodišča, ki je zagotovila strožjo razlago pogojev za avtorizacijo na podlagi uredbe REACH za vloge, ki so jih vložili gospodarski subjekti višje v dobavni verigi, je Komisija od leta 2022 prejela večje število vlog gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi za uporabo snovi iz kroma(VI) (prejetih je bilo več kot 130 vlog, pričakuje pa se več vlog). To je trenutno najresnejši izziv za postopek avtorizacije, tako za Komisijo kot za ECHA.

Tretjič, Evropski parlament je sprejel štiri resolucije, s katerimi je nasprotoval osnutkom avtorizacij, kar je privedlo do nadaljnjih razprav med službami Komisije in člani odbora REACH. Te razprave so upočasnile postopek, ker so obstajali drugi dokumenti, podobni tistim, ki jih je obravnaval Parlament. Razpravljati je bilo treba tudi o teh drugih zadevah.

Tretjič, od leta 2019 sta ECHA in Komisija nepričakovano prejeli velike serije vlog za avtorizacijo za uporabe OPE [10] in NPE [11] (približno 80 ali 90 vlog), kar je preseglo zmogljivosti ECHA in Komisije. Te aplikacije so povzročile velike zamude.

Komisija je poskušala proaktivno obravnavati veliko število vlog v zvezi s kromom(VI). Agencijo ECHA je pooblastila, da začne postopek za omejitev zadevnih snovi, da bi se s temi snovmi lahko ravnalo v okviru ene same omejitve (z morebitnimi odstopanji) in ne v okviru več registracij [12]. Ta pristop bi strukturno obravnaval izziv, s katerim se sooča Komisija.

Predstavniki Komisije so omenili tudi, da v okviru revizije uredbe REACH poteka notranja razprava o tem, kakšen časovni okvir bi bil realističen za Komisijo pri pripravi in obdelavi odločitev v zvezi z omejitvami ali avtorizacijami.

Glede vprašanja, ali odbori ECHA Komisiji predložijo vse elemente, potrebne za njeno odločanje, so predstavniki Komisije potrdili, da sklep Komisije temelji na mnenjih odborov ECHA. Vendar ta mnenja vsebujejo znanstvene in tehnične ocene, Komisija pa mora imeti širše stališče, vključno s pravnimi in političnimi vidiki. Komisija mora ugotoviti, ali so izpolnjeni pravni pogoji za izdajo dovoljenj, in kadar se odloči za izdajo dovoljenj [13], mora odločiti tudi o trajanju obdobja pregleda ter o pogojih in ureditvah spremljanja. Komisija v svojih odločbah o avtorizaciji ne samo „kopira“mnenja agencije ECHA. Namesto tega mora Komisija podrobneje pojasniti svoje razlogovanje ter preveriti doslednost, zanesljivost in popolnost razlogovanja, predstavljenega v mnenjih odborov ECHA. Te naloge zahtevajo čas od ekonomistov, odvetnikov in tehničnih strokovnjakov. Morebitna odstopanja od priporočil odborov ECHA je treba podrobno pojasniti v uvodnih izjavah sklepov Komisije. Komisija mora pogosto „izpopolniti“ ali prilagoditi ustrezna priporočila odborov agencije ECHA. Bistveno je, da Komisija zagotovi, da je sklep pravno utemeljen, saj ga je mogoče izpodbijati pred Sodiščem. Predstavniki Komisije so poudarili, da je Komisija edina odgovorna za odločanje, ali so pogoji za odobritev izpolnjeni.

Komisija mora zagotoviti tudi enako obravnavo prosilcev, ki pogosto vložijo podobne vloge. Zato je potreben dosleden pristop pri vseh aplikacijah. Težava ali sprememba, ki se pojavi v eni datoteki, zahteva preverjanje te težave v drugih datotekah.[14] Nato je treba najti skupno rešitev za te težave, da bi bili dosledni.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala o primerih, v katerih so odbori agencije ECHA že zagotovili znaten prispevek, vendar je Komisija to še vedno morala dodatno pojasniti.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da je eno od vprašanj, o katerih se je v odboru REACH največ razpravljalo (zlasti v primerih šestvalentnega kroma), analiza alternativ, zlasti raven razdrobljenosti, ki je potrebna za opredelitev uporabe, in ustrezna analiza alternativ.

Od vlagateljev so se včasih zahtevale tudi nove neobvezne informacije, npr. podatki o zmanjšanju količin snovi, ki so se uporabljale skozi čas, zaradi česar je Komisija potrebovala dodatno delo.

Predstavniki Komisije so omenili tudi, da je dolžina obdobja pregleda še ena točka, ki povzroča dolgotrajne razprave. V zakonodaji ni meril za določitev obdobja pregleda. Člen 60(4) zahteva, da se trajanje obdobja pregleda določi za vsak primer posebej ob upoštevanju vseh ustreznih informacij, vključno z elementi iz člena 60(4)(a) do (d), kot je ustrezno. Komisija določi obdobje pregleda ob upoštevanju različnih elementov, pri čemer upošteva mnenji RAC in SEAC, na primer, ali je v EU na voljo ustrezna alternativa in kakšna je dejanska raven tveganja. Zaradi pogostih nesoglasij med državami članicami so bile te razprave zelo zahtevne.

Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic se je sklicevala na sodbo v zadevi T-837/16, Švedska proti Komisiji, v kateri je Splošno sodišče ugotovilo, da mora Komisija, če se odloči odstopati od mnenja ECHA ali ga nadomestiti, predložiti obrazložitev „na znanstveni ravni, ki je vsaj sorazmerna z ravnjo zadevnega mnenja“.[15] Ker se odločitve Komisije nanašajo le na ocene ECHA, je preiskovalna skupina vprašala, ali so bila kdaj upoštevana druga mnenja. Preiskovalna skupina je vprašala tudi, ali so zamude tudi posledica nesoglasij med vodilnim GD GROW in GD ENV.

Predstavniki Komisije so potrdili, da so glavna podlaga za oceno Komisije znanstvena mnenja agencije ECHA. Vendar se lahko upoštevajo tudi drugi elementi politične ali pravne narave in Komisija je tista, ki odloči, ali so pogoji za izdajo dovoljenja izpolnjeni. Poleg tega se sklep Komisije ne nanaša le na to, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja. Komisija odloča o vsakem elementu sklepa o odobritvi, ki vključuje obdobje pregleda ter morebitne pogoje in ureditve spremljanja. Čeprav med posvetovanji med službami potekajo posvetovanja s številnimi službami, razprave potekajo predvsem med vodilnima GD GROW in GD ENV, pa tudi s pravno službo in v nekaterih primerih z drugimi ustreznimi službami. V vsakem primeru je izjemno, da bi odločanje trajalo več let. Ti primeri so pogosto povezani s posebnostjo in občutljivostjo predmeta.

Predstavniki Komisije so nadalje pojasnili, da se je posebej za primere avtorizacije izkazalo, da je v nekaterih vlogah zelo težko pridobiti kvalificirano večino v odboru REACH.[16] Zato je potreben dodaten čas, preden se osnutek besedila predloži na naslednji seji odbora REACH, pri čemer je treba upoštevati tudi, da bistvene spremembe osnutka zahtevajo novo posvetovanje med službami ali vsaj novo neformalno posvetovanje s pravno službo. Poleg tega morajo biti v skladu s poslovnikom odbora REACH osnutki odločitev na voljo vsaj 20 dni pred sejo, da se lahko organizira glasovanje.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali Komisija deli predhodne osnutke odločitev z državami članicami, preden se predložijo odboru REACH.

Predstavniki Komisije so pojasnili postopek za dokumentacijo o avtorizaciji. Takoj ko so osnutki pripravljeni po posvetovanju med službami, se posredujejo državam članicam, in sicer najpozneje 20 dni pred sestankom. Če so osnutki pripravljeni veliko pred tem rokom, na primer dva meseca pred sestankom, Komisija deli dokumente za „predhodno“ pisno obdobje za pripombe, da bi zbrala zgodnje usmeritve držav članic.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da njena praksa ni bila vedno enaka. Pred letom 2021 bi se o nekaterih predhodnih osnutkih razpravljalo z državami članicami pred začetkom posvetovanj med službami (ki jih danes zaradi števila zadev, sprememb in pripomb ne bi bilo mogoče obvladovati).

Komisija je omenila tudi druge primere težavnih razprav po sodbi Švedska proti Komisiji [17]. Čeprav se je pred sodbo štelo, da je alternativa primerna, če zagotavlja enako raven kakovosti in uspešnosti, je Sodišče menilo, da je treba upoštevati tudi rešitve z manjšo uspešnostjo. Zato je treba zdaj določiti, koliko „slabšega“ je sprejemljivo, kar lahko prispeva k zamudam pri odločanju [18].

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali Komisija poskuša rešiti podobna vprašanja z odborom REACH v zgodnji fazi odločanja.

Predstavniki Komisije so dejali, da občasno organizira zgodnja posvetovanja o zahtevnih zadevah. Vendar je pojasnila, da se Komisija trenutno ukvarja predvsem z uporabami za enkratno uporabo nižje v prodajni verigi in ne s širokimi uporabami višje v prodajni verigi kot v preteklosti. Zato je sedanja praksa odločanja drugačna, saj zaradi podobnosti med dosjeji vključuje veliko obsežnih medsektorskih vprašanj.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je ugotovila, da je samo na podlagi pregledanih dokumentov težko razumeti natančne delovne dogovore med obema generalnima direktoratoma Komisije. Zato bi bilo koristno, če bi lahko Komisija preiskovalni skupini varuhinje človekovih pravic zagotovila dokumente, v katerih bi bil opisan notranji postopek, ki se uporablja v vseh spisih v zvezi z izvajanjem uredbe REACH, kot so delovni dogovori iz leta 2018 in standardni operativni postopek za dajanje osnutkov na voljo odboru REACH, da bi se v praksi bolje upošteval delovni postopek Komisije.

Ali je Komisija vzpostavila upravne ureditve za obravnavo vlog, ki vsebujejo nezadostne informacije

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali obstaja poseben postopek za začetno preverjanje vlog, da se zagotovi, da vsebujejo vse informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 62 uredbe REACH, in ali so te informacije dovolj podrobne, da lahko odbori agencije ECHA opravijo vsebinsko oceno.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da vlagatelji višje v verigi, ki so v preteklosti predložili zelo široke vloge, nimajo podrobnih informacij, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo REACH, da bi dokazali izpolnjevanje pogojev za izdajo avtorizacije za široko področje uporabe takih vlog v skladu s standardom, ki ga zahtevajo sodišča EU. Nedavna sodna praksa sprejema le „zanemarljivo negotovost“ glede pomanjkanja alternativ. Zato se Komisija zdaj ukvarja predvsem z veliko ožjimi, pa tudi veliko številnejšimi nadaljnjimi uporabami, ki so povzročile znatne zaostanke.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali sodna praksa Komisiji pomaga, da pravočasno zavrne nezadostno utemeljene vloge gospodarskih subjektov v dobavni verigi.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da je to odvisno od vsake posamezne vloge. V nekaj primerih je nedavna sodna praksa privedla do hitre zavrnitve, vendar je v številnih drugih primerih, kot je navedeno zgoraj, sodna praksa sprožila obsežne razprave in zamude. Razprave so se na primer nanašale na to, kako obravnavati raven učinkovitosti, raven podrobnosti v opisu uporabe itd.).

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali bi Komisija razmislila o uvedbi „hitrega“ postopka za zavrnitev vlog, ki očitno niso dovolj utemeljene, da bi se zmanjšala delovna obremenitev Komisije in odbora REACH.

Predstavniki Komisije so navedli, da bi to lahko zahtevalo spremembo uredbe REACH. V vsakem primeru tak pristop morda ne bo rešil problema, saj se lahko šele v poznejši fazi odločanja izkaže, da nekatere države članice menijo, da so prošnje preširoke ali neutemeljene. Preverjanje skladnosti, ki ga izvaja agencija ECHA, vključuje le preverjanje, ali so bila „vsa polja odkljukana“. Tudi če vloga izpolnjuje vse formalne zahteve, morda ne vsebuje vseh informacij, potrebnih za zanesljivo oceno tveganja ali socialno-ekonomsko/alternativno oceno. Zato je Komisija edina odgovorna za odločitev, ali informacije, ki so jih predložile tožeče stranke, zadostujejo glede na zahteve iz uredbe REACH.

Preiskovalna skupina evropskega varuha človekovih pravic je vprašala, ali obstajajo primeri, v katerih so se dokazi, ki jih je prosilec predložil v svoji prošnji, izkazali za očitno nezadostne, vendar se je prošnja štela za „skladno“, zaradi česar je imel prosilec koristi od neprekinjene uporabe med odločanjem Komisije.

Predstavniki Komisije so opozorili, da je bil do zdaj ugotovljen le en primer neskladnosti. Odbori ECHA in Komisija so to prošnjo obravnavali hitro, saj zahtevane informacije očitno niso bile predložene.

V zvezi z razpravami v okviru odbora REACH so predstavniki Komisije tudi navedli, da ocena, ali je negotovost v predloženih znanstvenih informacijah „zanemarljiva“, ni nepomembna. V vsakem primeru je Komisija vedno pozivala ECHA, naj bo v svojih mnenjih čim bolj jasna. Negotovosti se načeloma nanašajo na obstoj alternativ. Predstavniki Komisije so priznali, da čeprav se je prag za zavrnitev dovoljenja morda „premaknil“ glede na nedavne sodbe, je še vedno potrebna temeljita ocena.

Poleg tega so opozorili, da strožji pristop morda ne bo nujno razbremenil postopka odločanja. Nasprotno, strog pristop, ki ga zahteva nedavna sodna praksa, je privedel do velikega števila podrobnih uporab nižje v prodajni verigi (namesto manjšega števila širših uporab višje v prodajni verigi).

Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je vprašala, ali je Komisija ocenila, na koliko že izdanih dovoljenj lahko vplivajo pomanjkljivosti, ki jih je Sodišče ugotovilo v nedavnih sodbah [19], in ali je treba ta dovoljenja ponovno oceniti.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da so izdane registracije časovno omejene, razen če se predloži poročilo o pregledu in se v tem primeru pregledajo pred njihovim morebitnim podaljšanjem. Čeprav člen 61(2) uredbe REACH to dovoljuje, je Komisija po skrbni oceni menila, da zgodnji pregled glede na nedavno sodno prakso ni potreben. V vsakem primeru bi se taka ocena izvedla za primere, v katerih se predloži poročilo o pregledu. Kljub temu je morala Komisija pregledati vse nerešene vloge za odobritev (več kot 140). Rezultat je bil, da je bilo približno 13 zadev ocenjenih kot neskladnih s strožjimi zahtevami, določenimi v nedavnih sodbah sodišč EU. Komisija bo zadevnim prosilcem postavila dodatna vprašanja, kar bo še povečalo zamude. To bo vplivalo tudi na vloge, ki jih trenutno obravnava agencija ECHA.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala o pristopu Komisije k vlogam, ki se med postopkom izkažejo za nepopolne [20].

Komisija je pojasnila, da mora vlagatelj informacije, ki so pomembne za izpolnitev dokaznega bremena v zvezi s ključnimi elementi za izdajo avtorizacije, predložiti pred zaključkom postopka oblikovanja mnenja agencije ECHA. Odprava morebitnih pomanjkljivosti po zaključku tega postopka bi pomenila zlorabo postopka.

Kljub temu so bili z nedavno sodno prakso Sodišča uvedeni novi elementi. Sodišče ni podprlo prejšnje razlage Uredbe REACH, ki jo je podala Komisija. Natančneje, Komisija ob vložitvi tožbe ni zahtevala predložitve načrta nadomestitve, kot ga je razložilo Splošno sodišče v zadevi „svinčev kromat“. Ali pa Sodišče v „zadevi Chemservice“ ni podprlo stopnje razdrobljenosti analize alternativ. Zato je Komisija zadevnim vlagateljem omogočila, da predložijo manjkajoče informacije, namesto da bi njihove vloge zavrnila kot „neskladne“ z zahtevami iz uredbe REACH (tj. nepopolne). Zavrnitev takih prošenj ne bi bila pravična. Komisija zdaj uporablja enak pristop za zgoraj navedenih 13 vlog, za katere je bilo na podlagi nedavnih sodb ugotovljeno, da niso skladne, zaradi česar je treba pridobiti dodatne informacije o funkcionalnosti in ravni učinkovitosti alternativ.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali se ocena teh dodatnih informacij nato obravnava prednostno. V zvezi s tem se je preiskovalna skupina sklicevala na zamudo pri ocenjevanju načrtov nadomestitve v zadevi (na koncu je bila ta vloga umaknjena več let po vložitvi).

Predstavniki Komisije so pojasnili, da je bil primer, na katerega se je sklicevala skupina varuha človekovih pravic, tako kot pri ostalih 13 vlogah prvi primer, v katerem je odbor SEAC ocenil načrt nadomestitve. Odbor za socialno-ekonomsko analizo se je soočal z zahtevnimi vprašanji, zlasti v zvezi z velikimi aplikacijami višje v prodajni verigi, o katerih je bilo treba dodatno razpravljati tudi v fazi Komisije.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali se smernice agencije ECHA posodabljajo glede na nedavno sodno prakso.

Predstavniki Komisije so odgovorili, da so bile v zvezi z načrti nadomestitve že posodobljene ustrezne smernice ECHA ter predloga vloge in z njo povezana vprašanja in odgovori.A Kar zadeva ugotovitve Sodišča v zadevi Parlament proti Komisiji [21], posodobitev poteka. Komisija je v stiku z agencijo ECHA, da bi zagotovila, da so nove strožje zahteve uradno vključene v posodobljene smernice, pri čemer na spletišču Komisije zagotavlja tudi vprašanja in odgovore.

Kako Komisija zagotavlja, da je odločanje v „komitologiji“ hitro in pregledno

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala o elementih, ki vplivajo na hitrost odločanja v odboru REACH.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da obstaja več dejavnikov. Komisija običajno naloži osnutek sklepa o avtorizaciji v razpravo v odboru REACH tri tedne vnaprej, da lahko države članice predložijo pripombe. Vendar so te pripombe pogosto prejete v zadnjem trenutku. Ker razprava v okviru odbora REACH temelji na teh pripombah, je pogosto potreben drugi sestanek, zlasti za vsebinske pripombe, da bi jih v celoti obravnavali.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala o vlogi odbora za pritožbe pri odločanju o avtorizaciji v skladu z uredbo REACH v primerih, ko odbor REACH ne sprejme mnenja v razumnem roku.

Predstavniki Komisije so opozorili, da odločitve o avtorizaciji sledijo postopku pregleda, v skladu s katerim lahko odbor za pritožbe sodeluje šele po glasovanju v odboru REACH, ki je bodisi negativno bodisi ni niti pozitivno niti negativno („brez mnenja“).

V skladu z uredbo o komitologiji si mora predsednik odbora prizadevati za čim širšo podporo v odboru.[22] Predstavniki Komisije so pojasnili, da si Komisija vedno prizadeva za kvalificirano večino. Dokler obstaja možnost za dosego tega cilja, bo nadaljevala razpravo v okviru odbora REACH.

Predstavniki Komisije so nadalje opozorili, da je bilo v enem primeru po dolgih razpravah jasno, da kvalificirane večine ni bilo mogoče doseči. Medtem ko so v tej zadevi razmišljali o predložitvi zadeve odboru za pritožbe, se je v praksi zdelo malo verjetno, da bi odbor za pritožbe prišel do drugačnega sklepa kot odbor REACH. Na splošno se zdi malo verjetno, da bi odbor za pritožbe lahko pospešil postopek.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je Komisijo vprašala, ali bi lahko objavila podrobnejše povzetke sej odbora REACH. V zvezi s tem se je sklicevala na povzetke odbora SCOPAFF [23], v katerih je navedeno, da so nekatere države članice izrazile mnenje, ne da bi bilo konkretno navedeno, katere države članice.

Predstavniki Komisije so opozorili, da je prednost sedanjih zbirnih evidenc v tem, da se lahko pripravijo, potrdijo in objavijo v kratkem časovnem okviru. V preteklosti je bila Komisija deležna kritik zaradi zamud pri objavi povzetkov evidenc. Vendar je Komisija pripravljena preučiti novo obliko, če bo upoštevala zaupno naravo sej Odbora (kot je navedeno v njenem poslovniku). S tem povezan postopek priprave in potrjevanja bi nujno pomenil daljše časovne okvire, v katerih se taki zbirni zapisi objavijo, v primerjavi s sedanjimi časovnimi okviri.

Zaključek sestanka

Dogovorjeno je bilo, da bo Komisija s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic delila dokumente, ki določajo notranji postopek, uporabljen v vseh spisih v zvezi z izvajanjem uredbe REACH, kot so delovni dogovori iz leta 2018 in standardni operativni postopek za dajanje osnutkov na voljo odboru REACH za preiskovalno skupino, da bi bolje razumela postopek odločanja Komisije.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je predstavnikom Komisije zahvalila za njihov čas in pojasnila, sestanek pa se je končal.

 

Bruselj, 29. maj 2024

JENNIFER KING MICHAŁ KRAJEWSKI

Pooblaščenec za poizvedbe pravnih strokovnjakov

 

[1] Člen 4.8 izvedbenih določb Evropskega varuha človekovih pravic.

[2] Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 396/1, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A02006R1907-20140410).

[3] Agencija ECHA je na primer med prvim javnim posvetovanjem o omejitvi v zvezi s per- in polifluoroalkilnimi snovmi prejela več kot 5600 pripomb (v primerjavi s približno 600 pripomb o podobno široki omejitvi mikroplastike).

[4] Na primer omejitev, ki zajema približno 4000 snovi v črnilih za tetoviranje. Glej https://echa.europa.eu/hot-topics/tattoo-inks#:~:text=The%20use%20of%20more%20than,inks%20or%20permanent%20make%2Dup. Glej tudi https://single-market-economy.ec.europa.eu/sectors/chemicals/reach/restrictions_en.

[5] Na primer, v primeru diizocianatov. Glej https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.2020.252.01.0024.01.ENG&toc=UL:L:2020:252:TOC.

[6] Na primer nedavna široka omejitev mikroplastike, ki zajema številne sektorje. Glej https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_23_4581. Glej tudi https://single-market-economy.ec.europa.eu/sectors/chemicals/reach/restrictions_en.

[7] Priloga XIV k Uredbi REACH.

[8] Formalni dogovor za začetek posvetovanj med službami traja že 4–6 tednov, posvetovanje med službami pa običajno traja 4–6 tednov.

[9] Zadeva T-837/16, Švedska proti Komisiji, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=211428&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=4702  

Zadeva C-389/19 P, Komisija proti Švedski, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=238162&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=4702

Zadeva C-144/21, Parlament proti Komisiji, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=272682&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=4701

[10] Oktilfenol etoksilati.

[11] Nonilfenol etoksilati.

[13] Na tako imenovani socialno-ekonomski poti ima široko diskrecijsko pravico.

[14] To se je na primer zgodilo v primeru mnenj agencije ECHA o OPE/NPE.

[15] Zadeva T-837/16, Švedska proti Komisiji, https://curia.europa.eu/juris/document/document/document.jsf?text=&docid=211428&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=4702 ,, točka 69.

[16] Na primer za dekorativno uporabo CrVI v avtomobilskem sektorju.

[17] Zadeva T-837/16 Švedska proti Komisiji https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=211428&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=4702

[18] To je lahko še posebej zahtevno za snovi, ki se uporabljajo za dekorativne namene.

[19] Glej opombo 9.

[20] Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija v eni od svojih odločitev navedla: „Če vlagatelj ni izpolnil svojega dokaznega bremena pred odbori, bi dejstvo, da mu Komisija pošlje dodatne informacije, ki so mu bile predložene po fazi priprave mnenja, nazaj v RAC in SEAC za dodatna mnenja, ali da te informacije kako drugače upošteva, vlagatelju omogočilo, da prekine ali odloži (celo večkrat) postopek odločanja, zaradi česar snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ostanejo na trgu dlje ali brez pogojev in ukrepov, ki se lahko določijo na podlagi sklepa o odobritvi, če se izda, kar bi lahko posledično ogrozilo javno zdravje in/ali okolje. Glede na to, da bi moral vlagatelj v okviru svoje vloge predložiti vse ustrezne informacije, bi to pomenilo tudi zlorabo postopka.“ Glej https://ec.europa.eu/transparency/comitology-register/core/api/integration/ers/225107/070377/4/attachment (uvodna izjava 8).

[21] Zadeva 144/21 Parlament proti Komisiji https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=272682&pageIndex=0&doclang=en&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=480945

[22] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, člen 3(4)

[23] Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo.