Datum: Torek, 19. september 2023

Sestanek na daljavo prek platforme WebEx

Prisotni

Evropska komisija

Dva člana generalnega sekretariata

Štirje člani Generalnega direktorata za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GD GROW)

Štirje člani Generalnega direktorata za okolje (GD ENV)

Evropski varuh človekovih pravic (direktorat za preiskave)

KRAJEWSKI Michał, uradnik za preiskave

KING Jennifer, pravna strokovnjakinja

EHNERT Tanja, koordinatorka za poizvedbe

KOSMOPOULOU Maria Eleni, pripravnica za poizvedbe

WAWRZYCZEK-SEIFERT Krzesimir, pripravnik za poizvedbe

Namen sestanka

Namen sestanka je bil, da bi preiskovalna skupina varuha človekovih pravic razumela naravo vsebine spisov, ki se nanašajo na vključitve v Prilogo XIV, posamezne avtorizacije in omejitve v skladu z uredbo REACH [1], ter pojasnila nekatere vidike pisnega odgovora Komisije v tej preiskavi.

Natančneje, namen sestanka je bil bolje razumeti upravno organizacijo postopka obvladovanja tveganja, vlogo Komisije v njem in preglednost tega postopka.

Uvod in postopkovne informacije

Predstavila se je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic, se zahvalila predstavnikom Komisije za srečanje z njimi in navedla namen srečanja. Opisali so pravni okvir, ki se uporablja za sestanke varuha človekovih pravic, zlasti da varuh človekovih pravic brez predhodnega soglasja Komisije ne bi razkril nobenih informacij, ki jih je Komisija opredelila kot zaupne, nobeni drugi osebi zunaj urada varuha človekovih pravic ^[2].

Preiskovalna skupina je pojasnila, da bo pripravila osnutek poročila o sestanku, ki ga bo poslala Komisiji, da bi zagotovila vsebinsko točnost in popolnost vsebine. Poročilo o seji bo nato dokončno oblikovano in vključeno v dosje. Nobena zaupna informacija ne bi bila vključena v poročilo ali kako drugače objavljena.

Izmenjane informacije

Dokumenti, pripravljeni med postopkom obvladovanja tveganja znotraj Komisije

Predstavniki Komisije so v odgovoru na vprašanje preiskovalne skupine varuhinje človekovih pravic predstavili različne faze postopka obvladovanja tveganja znotraj Komisije in vrste dokumentov, ki se pripravljajo med tem postopkom.

· Priprava ukrepa: Vodilni GD za odobritve in omejitve – GD GROW – pripravi prvi osnutek ukrepa, o katerem se nato razpravlja z drugim vodilnim GD – GD ENV. Izmenjave med GD GROW in GD ENV običajno niso registrirane v Aresu. Vključujejo začetne neformalne stike in razprave med referenti, ki o njih poročajo svojim hierarhijam. V tej fazi se v primeru nedavno sprejetih odločitev o dovoljenjih v mapah v skupni rabi pripravijo, spremenijo in komentirajo zgodnji delovni osnutki.

Prvi dokument, ki je evidentiran v spisu, je osnutek ukrepa, ki mu je priloženo spremno obvestilo, naslovljeno na druge generalne direktorate in predloženo v posvetovanje med službami.

· Posvetovanje med službami: Posvetovanja potekajo z generalnim sekretariatom, pravno službo, GD AGRI,[3] GD JUST,[4] GD SANTE, GD TRADE, GD EMPL, GD ENER, GD MOVE, GD TAXUD, JRC, RTD in Evropsko službo za zunanje delovanje, ki je standardni seznam služb, s katerimi se posvetuje v tovrstnem postopku REACH. Dokumenti, pripravljeni med posvetovanjem med službami, vključujejo tudi obvestila, poslana ustreznim kabinetom komisarjev, pristojnih za vodilna generalna direktorata, osnutek obrazca za priglasitev Svetovni trgovinski organizaciji (STO) v skladu s Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini (v primeru vključitev v Prilogo XIV ali omejitev) in pojasnilo v primeru omejitev, kot je predvideno v členu 73 uredbe REACH.

Na podlagi odgovorov služb, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, se nato pripravi končni osnutek ukrepa, ki se predloži državam članicam v odboru REACH [5].

Predstavniki Komisije so potrdili, da pred zaključkom posvetovanja med službami v odboru REACH na splošno ni izmenjav o osnutku ukrepa.

· Razprave v okviru odbora REACH: Predstavniki Komisije so dejali, da dokumenti, izmenjani z odborom REACH, vključujejo vabilo na sejo in osnutek dnevnega reda, končni osnutek ukrepa, pojasnilo v primeru omejitev, morebitna stališča zainteresiranih strani, prejete pripombe o uradnem obvestilu STO, vabila na glasovanje in informacije o izidu glasovanja, zapisnike sej ter zahteve za člane odbora REACH, da predložijo jezikovne predloge za svoje jezikovne različice.

Države članice pred sejami odbora REACH pogosto predložijo pisne pripombe na osnutke ukrepov. Te pripombe se pošljejo vsem članom odbora REACH. Vendar lahko države članice o ukrepu podajo pripombe samo na sestanku, ne da bi pred tem pisno predložile svoja stališča.

Upravna organizacija postopka obvladovanja tveganja

Predstavniki Komisije so v odgovor na vrsto vprašanj, ki jih je zastavila preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic, predložili dodatne podrobnosti o upravni organizaciji postopka obvladovanja tveganja.

1) Kako dejstvo, da se uslužbenci Komisije udeležujejo sestankov odborov ECHA za oceno tveganja (v nadaljevanju: RAC) in socialno-ekonomsko analizo (v nadaljevanju: SEAC), olajšuje postopek Komisije za obvladovanje tveganja?

Predstavniki Komisije so potrdili, da se uslužbenci Komisije udeležujejo sestankov RAC in SEAC kot opazovalci. To Komisiji omogoča, da je seznanjena z dosjeji, ki se ocenjujejo, in pripravo osnutka mnenja. Predstavniki Komisije so navedli, da Komisija prispeva le za zagotovitev, da so sklepi in utemeljitve odborov, ki podpirajo te sklepe, dovolj popolni, jasni in zanesljivi za postopek odločanja, ki sledi.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da Komisija ne more začeti lastnega postopka obvladovanja tveganja pred prejemom končnih mnenj RAC in SEAC, saj pogosto obstajajo znatne razlike med obravnavanimi osnutki mnenj in sprejetimi končnimi mnenji. Kljub temu lahko vloga opazovalca prihrani nekaj časa, saj lahko Komisija začne obravnavati zadevo, ko je mnenje sprejeto, še preden ga uradno prejme od agencije ECHA.

2) Kako so naloge razdeljene med GD GROW in GD ENV? Ali obstajajo postopki ali smernice za oblikovanje skupnega stališča?

Predstavniki Komisije so pojasnili, da sta GD GROW in GD ENV vodilni službi, odgovorni za REACH. Vendar GD GROW iz organizacijskih razlogov prevzame vodilno vlogo pri vključitvi omejitev in dovoljenj v Prilogo XIV. GD GROW je zato odgovoren za pripravo različnih prvih osnutkov (ukrepa, spremnega dopisa drugim generalnim direktoratom, pojasnila itd., razen obvestila, naslovljenega na kabinet komisarja, pristojnega za GD ENV) na podlagi vnaprej dogovorjenih predlog v primeru odločitev o odobritvi. Razprave med vodilnima generalnima direktoratoma se nadaljujejo, ko se osnutki razpošiljajo med odgovornimi referenti obeh generalnih direktoratov. Predstavniki Komisije so v odgovor na nadaljnje vprašanje o tem, kako se te izmenjave usklajujejo, potrdili, da med obema generalnima direktoratoma v praksi obstajajo delovni dogovori. 

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali pri tem sodelovanju obstajajo izzivi. Predstavniki Komisije so dejali, da je težko na splošno odgovoriti na to vprašanje in opredeliti posebne izzive. Predstavniki Komisije so pojasnili, da zaradi različnih političnih ciljev generalnih direktoratov in različnih interesov, ki jih je treba upoštevati, upravičeno obstajajo razlike med stališči, ki so jih različni generalni direktorati izrazili o posameznih dosjejih. Čeprav imata GD ENV in GD GROW običajno podobna stališča o dosjejih REACH (npr. potreba po določeni omejitvi), je običajno treba razpravljati o nekaterih podrobnostih, vprašanja pa se lahko pojavijo v posameznih primerih.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da je nenavadna ureditev znotraj Komisije, da sta za iste dosjeje odgovorna dva vodilna generalna direktorata, vendar je špekulativno, ali in koliko ta ureditev prispeva k času, potrebnemu za obdelavo teh dosjejev. Opozorili so, da se bodo točke razhajanja verjetno pojavile ne glede na organizacijsko strukturo postopka obvladovanja tveganja, in sicer najpozneje med posvetovanjem med službami.

3) Kako Komisija obravnava prekrivanja med predlogi za omejitve in priporočili za vključitev v Prilogo XIV?

Predstavniki Komisije so navedli, da Komisija v primeru prekrivanja oceni zadevne spise in za vsak primer posebej poišče ustrezne nadaljnje ukrepe. V primerih, v katerih je do zdaj potekal postopek za omejitev snovi, ki jo je ECHA priporočila za prednostno razvrstitev za vključitev v Prilogo XIV, je Komisija odložila svojo odločitev o vključitvi snovi v Prilogo XIV. Predstavniki Komisije so navedli dva primera: eno v zvezi s snovjo „Dekloran Plus“, ki je bila navedena v priporočilu agencije ECHA iz leta 2019 o prednostnih snoveh za vključitev v Prilogo XIV, in drugo v zvezi s sedmimi svinčevimi spojinami, ki so navedene v istem priporočilu in so večinoma prisotne v recikliranem PVC.

Predstavniki Komisije so navedli, da Komisija državam članicam ne more preprečiti, da bi predlagale omejitve v skladu z uredbo REACH, kar lahko povzroči prekrivanje regulativnih orodij za omejitev in avtorizacijo iste snovi. Vendar je Komisija države članice spodbudila, naj pred predložitvijo predloga za omejitev ali predloga za identifikacijo snovi kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost (ki jo je treba uvrstiti na seznam v Prilogi XIV), vključijo analizo možnosti regulativnega upravljanja. Na podlagi te analize je mogoče ugotoviti, ali bi bila lahko na primer omejitev najprimernejše regulativno orodje v vsakem posameznem primeru. Predstavniki Komisije so opozorili, da ima vsako regulativno orodje svoje prednosti in slabosti. Vendar je do zdaj odložitev postopka za vključitev snovi v Prilogo XIV prinesla pozitivne rezultate.

Vloga Komisije v postopku obvladovanja tveganja

4) Komisija je v pisnem odgovoru navedla, da „mnenji RAC in SEAC nista vedno zagotovili vseh elementov, potrebnih za učinkovito odločanje Komisije, ali pa tega nista vedno storili dovolj jasno“. Kateri so bili razlogi za nezadostno jasnost/odsotnost vseh potrebnih elementov?

Predstavniki Komisije so poudarili, da je ECHA neodvisna agencija in da Komisija ne more vplivati na njen postopek priprave mnenja. Vendar se lahko Komisija obrne na ECHA, če meni, da so njena mnenja nepopolna ali ne dovolj jasna.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da se to lahko zgodi, če mnenje ni dovolj jasno ali če ni dovolj argumentov v podporo sklepom znanstvenih odborov. Predstavniki Komisije so se sklicevali na več primerov, v katerih je bilo ugotovljeno, da mnenja ECHA niso dovolj jasna ali da ne vsebujejo vseh potrebnih elementov za učinkovito odločanje.

• Prvi primer se je nanašal na tri mnenja Odbora za oceno tveganja o posameznih registracijah za snov „trikloroetilen“. Prvotna mnenja Odbora za oceno tveganja so vsebovala nekatere nejasne izjave v zvezi s tveganjem in priporočila za izboljšanje ukrepov za obvladovanje tveganja in operativnih pogojev za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev. Komisija je zato agencijo ECHA pozvala, naj pojasni mnenja. V tem primeru je ECHA predložila dodatke k mnenjem s pojasnili glede ocene in zaključkov o ustreznosti in učinkovitosti ukrepov za obvladovanje tveganja ter operativnih pogojev v vlogah. V dodatkih so bile pojasnjene tudi omejitve RAC v teh primerih v zvezi z možnostjo nadaljnje opredelitve priporočil, vendar so bili, kadar je bilo to mogoče, navedeni isti vidiki, ki bi se lahko upoštevali pri njihovi obravnavi.
• Drugi primer, ki so ga predložili predstavniki Komisije, se je nanašal na obsežne vloge za posamično odobritev kromovega trioksida, kjer so bila mnenja nejasna, ker same vloge niso bile dovolj podrobne in razčlenjene. V teh primerih sta RAC in SEAC na splošno predložila pozitivno mnenje, vendar s pridržki, da še vedno obstajajo negotovosti. Komisija je imela pomisleke glede negotovosti v vlogah in ti primeri so zahtevali dolgotrajnejše ocene Komisije, saj so predstavniki Komisije poudarili, da mora Komisija zagotoviti, da bodo ostale le zanemarljive negotovosti, če bo predlagala ukrep za izdajo avtorizacije v skladu z uredbo REACH.
• Tretji primer se je nanašal na predlagano omejitev formaldehida, na katero se je moralo mnenje SEAC opreti na nezadostne podatke zaradi predloga RAC za nižjo mejno vrednost emisij v primerjavi s tisto iz dokumentacije, ki jo je pripravila ECHA. Čeprav SEAC ni dolžan iskati več podatkov, je upošteval informacije o učinkih, predložene med posvetovanji s tretjimi stranmi, da bi zapolnil vrzel in ocenil učinke, povezane z znižanjem mejne vrednosti, vključno z drugimi mejnimi vrednostmi, ki jih je upošteval RAC. Zato v mnenjih RAC in SEAC ni bilo jasno navedeno, da je določena mejna vrednost emisij najprimernejša za obravnavanje tveganja, pri čemer so se upoštevali tudi njegovi socialno-ekonomski učinki, zato je morala Komisija izvesti svojo obsežno oceno, da bi pripravila sorazmeren ukrep za omejitev formaldehida.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, kaj je pogost razlog za nejasnost mnenj agencije ECHA. Predstavniki Komisije so odgovorili, da vložnik včasih ni predložil dovolj podatkov. Sklicevali so se na vloge za avtorizacijo, ki so bile predložene višje v prodajni verigi in so bile predmet zadev Sodišča.[6] Vlagatelji, ki so bili predloženi višje v prodajni verigi, pogosto nimajo dovolj podatkov in/ali ne razumejo natančnih scenarijev izpostavljenosti na vsakem mestu nadaljnjega uporabnika ter morebitnih alternativnih snovi in tehnologij, ki bi nadomestile snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, za posebne uporabe, zajete v vlogi za avtorizacijo; zahtevki uporabnikov nižje v prodajni verigi so na splošno natančnejši in bolje utemeljeni.

5) Kako Komisija obravnava vloge za posamezna dovoljenja nezadostne kakovosti? Kako Komisija izvaja nedavno sodno prakso, ki pojasnjuje, da dokazno breme v postopku izdaje posameznih dovoljenj nosijo vlagatelji?

Predstavniki Komisije so opozorili, da se avtorizacija lahko izda na podlagi načina „ustreznega nadzora“ (kadar se izkaže, da so tveganja, ki izhajajo iz uporabe snovi, ustrezno nadzorovana) ali „socialno-ekonomskega“ načina (kadar se izkaže, da koristi, ki izhajajo iz uporabe snovi, odtehtajo tveganja in ni ustreznih alternativ). Predstavniki Komisije so pojasnili, da se je v skladu s prejšnjimi smernicami ECHA načrt nadomestitve štel za potrebnega le v okviru poti „ustreznega nadzora“. Vendar je Sodišče pojasnilo, da morajo vlagatelji predložiti tudi načrt nadomestitve v okviru „socialno-ekonomske“ poti, če so na splošno na voljo ustrezne alternative, vendar te za vlagatelja še niso izvedljive [7] V zvezi s slednjim je Komisija februarja 2020 več vlagateljev pozvala, naj predložijo načrt nadomestitve za dopolnitev svojih vlog. SEAC je te načrte nadomestitve ocenil in poleti 2021 izdal dodatke k zadevnim mnenjem.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, zakaj Komisija glede na nedavno sodbo sodišča ni zavrnila vlog za avtorizacijo po socialno-ekonomski poti, ki ni vsebovala načrta nadomestitve. Preiskovalna skupina je vprašala tudi, ali bi zavrnitev takih vlog, ki ne vsebujejo načrta nadomestitve, povzročila začasno prekinitev uporabe zadevne škodljive snovi in ali bi imeli vlagatelji v takih primerih možnost predložiti novo vlogo.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da so bile v sodbi Sodišča obravnavane alternative, ki so bile na voljo na splošno, medtem ko sta se Komisija in SEAC pri oceni osredotočila na alternative, ki so izvedljive za vložnika. Sodišče je pojasnilo, da če so alternative na splošno na voljo, vendar za vlagatelja še niso izvedljive, se avtorizacija lahko izda, če vlagatelj predloži načrt nadomestitve. Ker je ta zahteva po predložitvi načrta nadomestitve v okviru vlog za posamezne odobritve po „socialno-ekonomski“ poti izhajala iz sodbe Sodišča in so bile vloge predložene pred navedeno sodbo, dokumentacija ni bila popolna za oceno in odločitev Komisije o zadevnih vlogah ter je zadevnim vlagateljem omogočila, da predložijo manjkajoče načrte. Take načrte bi ocenila agencija ECHA. Poleg tega naj bi bila zavrnitev vlog, ki niso vsebovale načrta nadomestitve, ker so bile v skladu s smernicami ECHA, nepoštena za tožeče stranke, ki so upoštevale smernice ECHA.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da je Komisija zavrnila vloge zaradi nezadostnih informacij, ki jih je predložil vložnik. Predstavniki Komisije pa so poudarili, da mora odbor REACH za zavrnitev vloge doseči kvalificirano večino, pri čemer so opozorili, da manjšine včasih blokirajo. Poleg tega so opozorili, da se je kakovost predloženih vlog v zadnjem času izboljšala v skladu s sodno prakso Sodišča, v kateri je bilo med drugim pojasnjeno, da morajo vlagatelji upoštevati ne le tehnično in ekonomsko izvedljive alternative zanje, ampak tudi tiste, ki so na splošno na voljo v EU [8].

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala o obliki in kakovosti mnenj agencije ECHA v tistih primerih, v katerih je Komisija vlogo zavrnila. Predstavniki Komisije so se sklicevali na primer vloge višje v verigi, v kateri je ECHA pred zgoraj navedeno sodbo Sodišča na splošno pozitivno sprejela vlogo za posamezno avtorizacijo, vendar s pridržki zaradi negotovosti. Po sodbi je Komisija od vlagatelja zahtevala načrt nadomestitve, ki ga je nato ocenil SEAC. SEAC je v dodatku k prvotnemu mnenju ugotovil, da načrt nadomestitve ni verodostojen. Komisija je po pregledu menila, da tožeča stranka ni izpolnila dokaznega bremena, zato je odobritev zavrnila. Predstavniki Komisije so pojasnili, da ko je Komisija vlagatelja zaprosila za načrt nadomestitve, mu ni dovolila, da bi posodobil, dopolnil ali popravil druge dele vloge, dodatek SEAC pa se nanaša le na načrt nadomestitve.

Predstavniki Komisije so na splošno poudarili, da je sistem odobritev trenutno preobremenjen. Čeprav je Sodišče podalo nekatera pojasnila v zvezi s postopkom, ki ga je treba upoštevati, je to pojasnilo pozitivno vplivalo le na vloge, ki so bile vložene od razglasitve te sodbe. Prej predložene vloge, ki ne vsebujejo načrta nadomestitve na podlagi prejšnjih smernic agencije ECHA, se zdaj štejejo za nepopolne, kar vpliva na čas, potreben za dokončanje postopka ocenjevanja. Predstavniki Komisije so opozorili, da je agencija ECHA ocenila, da lahko sprejme približno 60 mnenj na leto, medtem ko je trenutno v obravnavi približno 250 vlog.

Nazadnje je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic vprašala, v kolikšni meri lahko pojasnila Sodišča olajšajo oceno agencije ECHA ter ali so med agencijo ECHA in Komisijo potekale razprave o tem, kako izvršiti najnovejšo sodbo Sodišča. Predstavniki Komisije so odgovorili, da so potekale razprave o nedavni sodni praksi. Komisija je zlasti obvestila SEAC in RAC o svojem stališču glede te sodne prakse in o tem, kako bo vplivala na oceno odborov. Predstavniki Komisije so tudi opozorili, da bo Komisija sodelovala z agencijo ECHA, da bi posodobila svoje smernice za vložnike.

6) Kdaj je Komisija „upoštevala informacije in vidike, ki jih priporočila ali mnenja ECHA ne vsebujejo“?

Na področju odločitev o avtorizaciji so predstavniki Komisije omenili izjemen primer, v katerem je Komisija upoštevala informacije in vidike, ki niso bili vključeni v mnenja ECHA v zvezi s snovjo 4-(1,1,3,3-tetrametilbutil)fenol, etoksiliranim (‚4-terc-OPnEO‘). RAC je v nekaterih vlogah priporočil, da je treba vso odpadno vodo, ki je bila onesnažena s to snovjo, zbrati za sežig. To bi prizadelo na tisoče bolnišnic in laboratorijev, ki so izpustili na tisoče ton odpadne vode z minimalno koncentracijo snovi ter zahtevali prevoz in sežiganje tako velikih količin odpadne vode, ki zahteva velike količine energije. Komisija je v okviru obvladovanja tveganja ob upoštevanju informacij sistemov držav članic za ravnanje z odpadnimi vodami in vlagateljev ocenila druge alternative in zavzela širše stališče ter določila posebne cilje za zmanjšanje vmesne uporabe, ki jih morajo vlagatelji izpolnjevati, in vključila obveznosti vlagateljev, da o izpustu obvestijo ustrezne lokalne organe. Vendar so bili ti primeri bolj izjeme kot pravilo.

Preglednost postopka obvladovanja tveganja

7) Kako Komisija zagotavlja preglednost postopka, preden odboru REACH predloži osnutek ukrepa?

Predstavniki Komisije so pojasnili, da Komisija redno objavlja tekoči delovni načrt CARACAL [9], ki predvideva naslednje tri ali štiri seje odbora REACH. Vsak tekoči delovni načrt zajema osnutke ukrepov, ki so že bili predloženi odboru REACH, in prikazuje, kdaj naj bi bili predloženi novi osnutki ukrepov. Predstavniki Komisije so potrdili, da se v odboru REACH razpravlja samo o tistih točkah, ki so navedene v delovnem načrtu. Glede na navedeno so predstavniki Komisije trdili, da je z že objavljenim gradivom dosežena zadovoljiva raven preglednosti.

Predstavniki Komisije so dodali, da ima na voljo druga orodja za preglednost. Na primer, kar zadeva omejitve in vključitve v Prilogo XIV, Komisija o osnutkih ukrepov uradno obvesti STO, ti pa so nato na voljo v javno dostopni podatkovni zbirki Komisije o tehničnih ovirah v trgovini. Mnenja in priporočila agencije ECHA so prav tako javno dostopna. Poleg tega, če Komisija potrebuje dopolnilna mnenja ECHA, se zahteve za taka dopolnilna mnenja in mnenja, ki iz njih izhajajo, objavijo.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali je Komisija razmislila o tem, da bi osnutke dodala na portal Povejte svoje mnenje, da bi prejela pripombe javnosti. Komisija je ugotovila, da so vključitve snovi v Prilogo XIV objavljene na portalu Povejte svoje mnenje, agencija ECHA pa izvaja javna posvetovanja o vsaki dokumentaciji za omejitve in vlogi za avtorizacijo. Poleg tega je veliko informacij že objavljenih po posvetovanju med službami, kot je že omenjeno obvestilo STO, ki vključuje končni osnutek ukrepa.

Predstavniki Komisije so menili, da bi lahko bila objava dodatnih informacij zavajajoča, če se Komisija ne bo interno dogovorila o končnem osnutku ukrepa (tj. zaključek posvetovanja med službami). Dodali so, da je zaradi nepredvidljivosti nekaterih elementov postopka težko sporočiti informacije o časovnem okviru odločitev Komisije.

8) Kako se lahko javnost seznani s trenutnim stanjem zadeve, o kateri se razpravlja, preden odbor REACH glasuje?

Predstavniki Komisije so ponovno poudarili, da se informacije o trenutnem stanju zadeve objavijo v tekočem delovnem načrtu.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je ugotovila, da obveščanje javnosti o stanju zadeve prek tekočih delovnih načrtov deluje le, če se o zadevi dejavno razpravlja. V nasprotnem primeru javnost ni posodobljena.

Predstavniki Komisije so pojasnili, da je tudi vsak osnutek ukrepa v celoti objavljen v registru komitologije pred vsakim zasedanjem odbora REACH, na katerem bo obravnavan. Na primer, kar zadeva omejitve za mikroplastiko, so objavljene različne različice osnutka ukrepa, ki jih javnost lahko primerja. Poleg tega je povzetek zapisnika sej odbora REACH vedno na voljo kmalu po vsaki seji, v njem pa je navedeno, ali je potekala razprava in/ali glasovanje.

Predstavniki Komisije so opozorili, da odboru REACH niso bili naloženi roki za zaključek pogajanj. Priznali so, da ni mogoče podrobno sklepati o trenutnem stanju pogajanj v okviru odbora REACH.  

V zvezi s tem so predstavniki Komisije navedli, da Komisija javnosti zagotavlja posodobitve tudi z odgovarjanjem na zahteve po informacijah in da poskuša biti v svojih odgovorih čim bolj pregledna. Poleg tega so pojasnili, da Komisija večinoma prejme zahtevke zainteresiranih strani za informacije, pogosto skupaj s pripombami o posebnih spisih.

9) Kako je Komisija obravnavala te zahteve v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov, navedenih v pisnem odgovoru Komisije? Ali je bil odobren popoln ali delni dostop?

V zvezi s tretjo alineo na strani 19 svojega pisnega odgovora [10] se je Komisija sklicevala na zahtevo za dostop javnosti do izida glasovanja odbora REACH o določeni omejitvi. Prosilec je izrecno vprašal, kako so glasovale posamezne države članice. Predstavniki Komisije so navedli, da je Komisija zavrnila dostop do zahtevanih dokumentov v skladu s členom 4(3) (druga alinea) Uredbe št. 1049/2001, saj se zahtevani dokument nanaša na odločitev, ki še ni bila sprejeta, Komisija pa je menila, da bi razkritje resno oslabilo njen postopek odločanja in da ni prevladujočega javnega interesa za razkritje.

Komisija se je v zvezi s četrto alineo na strani 19 svojega pisnega odgovora sklicevala na dve zahtevi za dostop javnosti do korespondence Komisije z določeno državo članico o isti omejitvi. Predstavniki Komisije so pojasnili, da se je prvi zahtevek nanašal na spis, v zvezi s katerim takrat še ni bila sprejeta odločitev, medtem ko je bila v času drugega zahtevka odločitev sprejeta, in ugotovili, da je oba zahtevka vložil isti vlagatelj. Po drugi prošnji je Komisija zavrnila popoln dostop do dveh dokumentov v skladu s členom 4(3) (prva alinea) Uredbe št. 1049/2001, saj je menila, da bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja, ki poteka, in da ni prevladujočega javnega interesa za razkritje. V njem ni bil ugotovljen prevladujoč javni interes za razkritje. Komisija je v skladu s členom 4(5) navedene uredbe upoštevala tudi stališče države članice, iz katere izvirajo nekateri dokumenti. Vendar je zagotovil delni dostop do sedmih od devetih dokumentov, ki spadajo na področje uporabe druge prošnje, pri čemer je prikril osebne podatke in stališča države članice.

Za te tri zahtevke ni bila vložena nobena potrdilna prošnja.

Nazadnje, predstavniki Komisije se v odgovoru na vprašanje preiskovalne skupine varuha človekovih pravic niso izrekli o sodbi Splošnega sodišča v zadevi Pollinis [11]. Navedli so, da si Komisija pridržuje stališče, dokler Sodišče ne odloči o pritožbi Komisije zoper sodbo.

Zaključek sestanka

Preiskovalna skupina se je predstavnikom Komisije zahvalila za njihov čas in pojasnila, sestanek pa se je končal.

Bruselj, 29. november 2023

 

Michał Krajewski Jennifer King

Uradnik za poizvedbe, pravni strokovnjak

 

[1] Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (UL L 396/1, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A02006R1907-20140410).

[2] Člen 4.8 izvedbenih določb Evropskega varuha človekovih pravic.

[3] Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.

[4] Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike.

[5] Sestavljajo ga predstavniki držav članic v okviru postopka „komitologije“.

[6] Sodba Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019, zadeva T-837/16, in sodba Sodišča z dne 25. februarja 2021, Švedska/Komisija, zadeva C-389/19,

https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=211428&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=561546; Sodba Sodišča z dne 20. aprila 2023, Parlament/Komisija, zadeva C-144/21, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=272682&pageIndex=0&doclang=en&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=480945

[7] Sodba Splošnega sodišča z dne 7. marca 2019 v zadevi Švedska proti Komisiji, T-837/16, točke 74–76, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=211428&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=561546

[8] Prav tam.

[9] Skupina pristojnih organov za registracijo, evalvacijo, avtorizacijo in omejevanje kemikalij (REACH) ter razvrščanje, označevanje in pakiranje, https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?lang=en&do=groupDetail.groupDetail&groupID=2385

[10] Na voljo na https://www.ombudsman.europa.eu/en/case/en/63908.

[11] Sodba Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2022, Pollinis France proti Evropski komisiji, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=265442&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=566540