Datum: Četrtek, 20. april 2023

Sestanek na daljavo prek platforme WebEx

Prisotni

Evropska investicijska banka

Dva predstavnika generalnega inšpektorata

Dva predstavnika generalnega sekretariata

En predstavnik direktorata za operacije

Dva predstavnika iz Direktorata za pravne zadeve

Dva predstavnika direktorata za projekte

Evropski varuh človekovih pravic

Jennifer King, pravna strokovnjakinja

Oana Marin, poizvedovalna uradnica

Silvia Fuller, poizvedovalna uradnica

Natalia Chiner, pripravnica za poizvedbe

Namen sestanka

Srečanje je potekalo v okviru preiskave o tem, kako je Evropska investicijska banka (EIB) zagotovila dostop do okoljskega in socialnega podatkovnega lista (ESDS) projekta, za katerega se je odločila, da ga bo financirala v Nairobiju [1] Namen srečanja je bil, da preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pridobi pojasnila o proaktivni objavi ESDS s strani EIB. Sestanek je bil namenjen tudi razumevanju, kako je EIB obravnavala pritožnikovo posebno zahtevo za dostop javnosti, in pridobitvi pojasnil o zavrnitvi dostopa do projekta ESDS v Nairobiju v času potrditvene odločitve.

Uvod in postopkovne informacije

Udeleženci so se predstavili, preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic pa se je predstavnikom EIB zahvalila za srečanje z njimi in navedla namen srečanja. Opisali so pravni okvir, ki se uporablja za sestanke varuha človekovih pravic, zlasti da varuh človekovih pravic brez predhodnega soglasja EIB ne bo razkril nobenih informacij, ki jih je EIB opredelila kot zaupne, niti pritožniku niti kateri koli drugi osebi zunaj urada varuha človekovih pravic ^[2].

Preiskovalna skupina je pojasnila, da bo pripravila osnutek poročila o sestanku, ki ga bo poslala EIB, da bi zagotovila vsebinsko točnost in popolnost vsebine. Poročilo o sestanku bo nato dokončno oblikovano, vključeno v spis in predloženo pritožniku. V poročilo ne bi bile vključene nobene zaupne informacije ali kako drugače predložene pritožniku ali kateri koli tretji osebi.

Izmenjane informacije

O posebnem zahtevku za dostop javnosti do dokumentov

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je predstavnike EIB pozvala, naj zagotovijo več informacij o tem, kako je EIB obravnavala zahtevo za dostop do dokumentov v zvezi z osnutkom evropske strategije za trajnostni razvoj za projekt Nairobi (prvi vidik pritožbe).

Predstavniki EIB so pojasnili, da so pritožnikovo zahtevo za dostop javnosti do osnutka evropske strategije za trajnostni razvoj iz Nairobija obravnavali v skladu s svojo politiko preglednosti.[3] Razlog, zakaj je EIB zavrnila dostop do osnutka evropske strategije za trajnostni razvoj in se pri obravnavi potrdilne prošnje sklicevala na izjemo za zaščito postopka odločanja, je, da evropska strategija za trajnostni razvoj še ni bila dokončana in ni bila predložena odboru, zato bi se lahko še vedno uvedle spremembe.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, kako bi razkritje osnutka evropske strategije za trajnostni razvoj ustvarilo posebno in dejansko tveganje za postopek odločanja ter kako je EIB upoštevala dejstvo, da ta dokument vsebuje okoljske informacije in zato zanj velja Aarhuška uredba EU [4].

Predstavniki EIB so pojasnili, da evropska strategija za trajnostni razvoj vsebuje mnenje služb EIB v zvezi z okoljskimi, podnebnimi in socialnimi vidiki ter pogoje in ukrepe, o katerih je treba razpravljati in jih naložiti nosilcu projekta za odobritev posojila. Za zagotovitev financiranja projektov morajo upravni organi EIB prejeti te informacije. V času potrditvene odločitve še ni bilo gotovo, da bo ta projekt financirala EIB, saj ga svet direktorjev EIB ni odobril. EIB je tako sklenila, da evropske strategije za trajnostni razvoj ni bilo mogoče razkriti, dokler upravljavski organi niso bili seznanjeni z analizami in sklepi služb ter so imeli priložnost izraziti svoja stališča o teh ugotovitvah, da bi lahko sprejeli končno odločitev o financiranju. Upoštevano je bilo tudi dejstvo, da naj bi bila evropska strategija za trajnostni razvoj objavljena po odobritvi, tj. kmalu po potrditvenem sklepu.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, kako je EIB zagotovila, da je civilna družba lahko zagotovila povratne informacije ali prispevke v zvezi z okoljskimi ali socialnimi zadevami, ki se nanašajo na zadevni projekt, preden je bil odobren.

Predstavniki EIB so navedli, da EIB nikakor ne omejuje možnosti civilne družbe, da zagotovi povratne informacije o projektih, ki jih financira EIB. Poudarili so obstoj javnega registra EIB, v katerem so objavljena poročila o oceni okoljskega in socialnega učinka ter druge povezane študije, povezane z okoljskimi, podnebnimi in socialnimi vidiki, preden odbor odobri projekte. Predstavniki EIB so pojasnili, da so javni register in druge informacije v zvezi s projekti, objavljene na spletišču EIB, kanal, prek katerega se lahko člani civilne družbe seznanijo s projekti EIB, ki se ocenjujejo, in sodelujejo z EIB pred odobritvijo posojil. Civilni družbi omogočajo, da poda pripombe in zastavi vprašanja o objavljenih informacijah, ki jih nato obravnava EIB in se lahko upoštevajo v okviru njenega postopka odločanja. Predstavniki EIB so pojasnili, da je to običajen način za izražanje pomislekov pri EIB pred sprejetjem odločitve o posojilu.

Predstavniki EIB so poudarili, da je bilo poročilo o oceni okoljskega in socialnega učinka projekta Nairobi javno dostopno že v času pritožnikove zahteve. Po navedbah predstavnikov EIB pritožnik nikoli ni izrazil zanimanja za nadaljnje sodelovanje z EIB v zvezi z zadevnim projektom. Namesto tega je pritožnik zahteval dostop do posebnega dokumenta, ki je bil v tej fazi osnutek in se je štel za notranji dokument EIB, saj je vseboval predhodna notranja stališča, mnenja in razprave služb EIB.

Predstavniki EIB so navedli, da so ocenili tudi morebitni obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje, vendar so ugotovili, da v tem primeru ni bilo javnega interesa, ki bi lahko prevladal nad izjemo, potem ko so upoštevali vse elemente te zahteve, vključno z dejstvom, da je bil zahtevani dokument osnutek in da bo končna različica objavljena po odobritvi odbora.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali je EIB pri preučitvi pritožnikove zahteve in oceni tveganja, ki bi ga razkritje pomenilo za postopek odločanja, upoštevala, da osnutek evropske strategije za trajnostni razvoj vsebuje okoljske informacije in da je zato treba izjeme v okviru politike preglednosti EIB razlagati restriktivno v skladu z Aarhuško uredbo EU.

Predstavniki EIB so v odgovoru navedli, da so seznanjeni z dejstvom, da osnutek evropske strategije o trajnostnem razvoju vsebuje tudi informacije okoljske narave, in s potrebo po ozki razlagi izjem. Vendar je morala EIB upoštevati, da je ta osnutek evropske strategije za trajnostni razvoj v času zahtevka predstavljal mnenje služb EIB, naslovljeno na upravljavske organe, da bi jih podprle pri odločanju. EIB je zato razloge za zavrnitev obravnavala restriktivno; vendar je ugotovil, da je bila zavrnitev razkritja osnutka evropske strategije za trajnostni razvoj v tej fazi upravičena.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je nato ugotovila, da so bili nekateri elementi osnutka evropske strategije za trajnostni razvoj, ki jih EIB v tem primeru ni hotela razkriti, vzeti iz presoje vplivov projekta na okolje, ki je bila v času pritožnikove zahteve že javno dostopna. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali je EIB pri ocenjevanju možnosti odobritve delnega dostopa do osnutka evropske strategije za trajnostni razvoj razmislila o razkritju tistih delov, ki so bili javno dostopni.

Predstavniki EIB so navedli, da bi lahko delni dostop do informacij iz dokumenta, ki še ni bil dokončan, zagotovil nepopolno ali celo netočno predstavitev mnenja EIB o okoljskih, podnebnih in socialnih zadevah ter negativno vplival na postopek odločanja v zvezi z zadevnim projektom. EIB se je odločila, da ne bo odobrila delnega dostopa na podlagi ocene tveganja, ki bi ga ta pomenil za postopek odločanja, in da ne bi podvajala javno dostopnih informacij. Ker so bile informacije ECS, ki jih je EIB uporabila za oblikovanje svojega mnenja, vključno s poročilom o PVO projekta, že na voljo na spletni strani EIB prek javnega registra, razkritje teh informacij na podlagi pritožnikove zahteve za dostop javnosti ne bi imelo nobene dodane vrednosti.

Predstavniki EIB so dodali, da čeprav se evropske strategije za trajnostni razvoj opirajo na izvorne dokumente, njihov namen ni ustvariti zbirko izvornih dokumentov, temveč upravnim organom zagotoviti tehnična mnenja služb o projektu. Zato za javnost ne bi bilo koristno, če bi EIB pridobila in razkrila tiste dele osnutka evropske strategije za trajnostni razvoj, ki vsebujejo javno dostopne informacije, saj prosilci še vedno ne bi imeli dostopa do mnenja služb, kar je bistvo teh dokumentov.

V zvezi s tistimi elementi evropske strategije za trajnostni razvoj, ki pred odobritvijo projekta niso bili javno dostopni, je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic vprašala, kako bi bila civilna družba seznanjena s predlaganimi pogodbenimi pogoji, ki naj bi bili vključeni v finančni sporazum pred odločitvijo o financiranju, in kako bi lahko izrazila svoje mnenje o njih, zlasti če bi menila, da ti pogoji ne zadostujejo za zmanjšanje zadevnih socialnih in okoljskih tveganj.

Predstavniki EIB so navedli, da EIB objavlja svoje klavzule o okoljskih standardih. V zvezi z dodatnimi zahtevami, specifičnimi za vsak projekt, so predstavniki EIB pojasnili, da lahko javnost kadar koli zaprosi za informacije in izrazi svoje mnenje o pogojih, ki jih je mogoče izvajati za obravnavanje ugotovljenih socialnih in okoljskih tveganj. Vendar so navedli, da razširjanje informacij, ki morda niso popolne in točne ter bi se lahko spremenile, ne bi bilo v javnem interesu.

Proaktivna objava evropskih strategij za trajnostni razvoj

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je nato vprašala predstavnike EIB o časovnem razporedu objave evropskih strategij za trajnostni razvoj na splošno in konkretneje o tem, kako se je EIB odločila, da bi bilo treba te dokumente objaviti šele po odobritvi projektov s strani upravnega odbora. Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da v politiki preglednosti ni izrecno naveden časovni okvir za objavo evropskih strategij za trajnostni razvoj.

Predstavniki EIB so poudarili, da pogosto zastavljena vprašanja o javnem registru EIB vsebujejo jasno izjavo o času objave evropskih strategij za trajnostni razvoj, saj je pojasnjeno, da so objavljene po odobritvi projekta s strani sveta direktorjev EIB. Ta pogosto zastavljena vprašanja so kot vir dodatnih informacij navedena v opombi k členu 4(3) politike preglednosti EIB.

Predstavniki EIB so tudi pojasnili, da so temeljito ocenili, kdaj bi bil najboljši čas za objavo evropskih strategij za trajnostni razvoj. EIB se je odločila, da bo to storila po sprejetju sklepa o financiranju, saj se evropske strategije za trajnostni razvoj lahko štejejo za dokončne šele po odobritvi posojil. Navedli so, da lahko odbor od služb zahteva, da spremenijo vsebino evropskih strategij za trajnostni razvoj, ali celo sprejme odločitev, da se projekt ne financira. Predstavniki EIB so navedli, da je to utemeljitev mogoče najti v odgovoru EIB na potrdilno prošnjo pritožnika in v njenem odgovoru na predhodne ugotovitve varuhinje človekovih pravic v zadevi 1065/2020/PB. Predstavniki EIB menijo, da evropske strategije za trajnostni razvoj služijo različnim namenom v različnih fazah postopka odobritve: pred odobritvijo projekta so namenjene obveščanju javnosti o ustrezni okoljski in socialni presoji odobrenega projekta, ki jo izvedejo službe EIB, vključno z zahtevami, ki jih odobrijo upravljavski organi EIB za zadevno operacijo, s čimer se zagotovi tehnično mnenje služb o projektu, po odobritvi projekta pa obveščanje javnosti o ustrezni okoljski in socialni presoji odobrenega projekta, ki jo izvedejo službe EIB.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je nato vprašala, ali je EIB ocenila prakse drugih finančnih institucij v zvezi s proaktivnim objavljanjem podobnih informacij.

Predstavniki EIB so potrdili, da so seznanjeni s praksami drugih institucij, in ta vidik preučili pri vsakem pregledu politike preglednosti EIB. EIB je del delovne skupine, ki jo sestavljajo mednarodne finančne institucije in se osredotoča na vprašanja preglednosti in sodelovanja. Analize proaktivnega objavljanja okoljskih informacij v tej skupini niso bile nikoli dokončne, saj na prakse različnih institucij vpliva več dejavnikov. Zaradi tega je primerjava precej težavna. Predstavniki EIB so poudarili, da je EIB v nasprotju z drugimi člani te delovne skupine organ EU, zato zanjo veljata načelo preglednosti, zapisano v Pogodbah, in Aarhuška uredba, ki jo EIB izvaja s svojo politiko preglednosti.

Predstavniki EIB so se sklicevali na člen 2(1)(e) Aarhuške uredbe in izključitev finančnih načrtov in programov v zvezi z okoljem, ki določajo način financiranja posameznih projektov ali dejavnosti. Poleg tega so se predstavniki EIB sklicevali na ACCC/C/2007/21 [5] in ugotovitve Odbora za skladnost z Aarhuško konvencijo, da odločitev finančne institucije o zagotovitvi posojila ali druge finančne podpore na splošno pravno ni odločitev o dovoljenju za dejavnost, kot je navedeno v členu 6 Konvencije.

Predstavniki EIB so nato navedli, da se v zvezi s sofinanciranjem z drugimi finančnimi institucijami sklenejo sporazumi o tem, kako bi bilo treba izvajati različne zahteve glede objave okoljskih informacij.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je vprašala, ali EIB v okviru teh projektov sofinanciranja zaradi pravil in zahtev drugih institucij prej objavi informacije, ki bi jih običajno objavila šele po odobritvi projekta ali sklenitvi finančnega sporazuma v skladu s svojo politiko preglednosti.

Predstavniki EIB so navedli, da se o teh vidikih običajno razpravlja z drugimi finančnimi institucijami pred oceno, saj si prizadevajo, da se informacije, ki so na voljo javnosti, ne bi podvajale. Navedli so tudi, da v okviru teh razprav druge finančne institucije priznavajo, da EIB zavezuje pravni okvir EU, zato bo morda morala upoštevati strožje zahteve glede razkritja okoljskih in socialnih informacij.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je predstavnike EIB obvestila, da varuhinja človekovih pravic pri službi Evropskega parlamenta za raziskave pripravlja študijo za primerjavo praks mednarodnih finančnih institucij pri objavljanju okoljskih informacij. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je predstavnikom EIB povedala, da bodo EIB obvestili o napredku študije, saj je ta trenutno v pripravi.

Predstavniki EIB so se seznanili z informacijami, ki jih je predložila preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic, in izrazili zanimanje za nadaljnje ukrepanje na podlagi navedene študije pred njenim zaključkom. Nazadnje so predstavniki EIB ponovno poudarili, da EIB redno sodeluje z deležniki pri svojih posebnih operacijah in projektih, ter preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic obvestili, da razen tiste, ki jo je predložil pritožnik, EIB v zadnjih desetih letih ni mogla najti nobene druge zahteve za dostop do osnutka evropske strategije za trajnostni razvoj.

EIB je nekatere informacije, izmenjane med sestankom, štela za zaupne in so bile vključene v zaupno prilogo.

Zaključek sestanka

Preiskovalna skupina se je predstavnikom EIB zahvalila za njihov čas in pojasnila, sestanek pa se je končal.

Bruselj, 20. april 2023

Jennifer KING Oana MARIN

Pooblaščenec za poizvedbe pravnih strokovnjakov

[1] Projekt BRT3 programa za trajnostni promet v Nairobiju: https://www.eib.org/en/projects/all/20150460.

[2] Člen 4.8 izvedbenih določb Evropskega varuha človekovih pravic.

[3] Politika preglednosti EIB: https://www.eib.org/attachments/strategies/eib_group_transparency_policy_2021_en.pdf.

[4] Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32006R1367.

[5] https://unece.org/env/pp/cc/accc.c.2007.21_european-community