PRITOŽBA: 2038/2021/DL

Naslov zadeve: Zavrnitev Evropske službe za zunanje delovanje, da javnosti omogoči dostop do dokumentov v zvezi z imenovanjem veleposlanika EU

Datum: Četrtek, 13. januar 2022

Ureditev inšpekcijskih pregledov na daljavo in fizična lokacija

Prisotni

Evropska služba za zunanje delovanje

vršilec dolžnosti vodje oddelka, ESZD SG.AFFGEN.2 – parlamentarne zadeve

usklajevanje varuhinje človekovih pravic, ESZD SG.AFFGEN.2 – parlamentarne zadeve

pravni svetovalec, SG.AFFGEN.1 – pravne zadeve

referent, RM.HR.2.SEC1 – vodstveno osebje in začasni uslužbenci

referent, SG.2 – parlamentarne zadeve

Evropski varuh človekovih pravic

O’REGAN Fergal, glavni pravni strokovnjak, direktorat za preiskave

KING Jennifer, pravna strokovnjakinja, direktorat za preiskave

MS GEHRING Michaela, uradnik za preiskave, direktorat za preiskave

ga. LAERMANS Dorien, referentka za preiskave, direktorat za preiskave

Namen pregleda dokumentov in sestanka

Namen sestanka je bil pregledati dokumente, da bi se preverilo, ali je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) upravičena do uporabe izjem na podlagi pravil EU o dostopu javnosti do dokumentov ^[1], kot je določeno v njenem „potrditvenem sklepu“.

Poleg tega je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic želela od ESZD pridobiti dodatna pojasnila o tem, zakaj je zavrnila dostop do zadevnih dokumentov, saj se je zdelo, da je pritožnik zaradi neobstoja podrobne obrazložitve, ki jo je ESZD navedla v svoji odločbi, težko razumel, zakaj je bila njegova prošnja v celoti zavrnjena.

Uvod in postopkovne informacije

Predstavila se je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic, se zahvalila predstavnikom ESZD za srečanje z njimi in navedla namen srečanja. Preiskovalna skupina je predstavila pravni okvir, ki se uporablja za sestanke varuha človekovih pravic, zlasti da varuh človekovih pravic brez predhodnega soglasja ESZD ne bo razkril nobenih informacij, ki jih je ESZD opredelila kot zaupne, niti pritožniku niti kateri koli drugi osebi zunaj urada varuha človekovih pravic.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pojasnila, da bo pripravila osnutek poročila o sestanku, ki bo poslan ESZD, da se zagotovi njegova točnost in popolnost. Poročilo o sestanku bo nato dokončno oblikovano, vključeno v spis in predloženo pritožniku. V poročilo ne bodo vključeni nobeni zaupni podatki.

Izmenjane informacije in pregledani dokumenti

Pregledani dokumenti

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala poročilo o predizboru, poročilo o razgovoru, poročilo ocenjevalnega centra in končno poročilo. Predstavniki ESZD so predložili tudi nekatere dokumente, ki niso spadali v obseg pritožnikove prošnje za dostop javnosti.

Informacije o zavrnitvi razkritja dokumentov

Predstavniki ESZD so podrobno pojasnili, kako poteka izbirni postopek za veleposlanika EU, od predložitve prijav kandidatov do uradnega imenovanja s strani visokega predstavnika. Seznam kandidatov z ožjega seznama odobri kolegij komisarjev pred končno odločitvijo visokega predstavnika v vlogi organa za imenovanja. Predstavniki so poudarili, da je raven nadzora nad takimi imenovanji razmeroma visoka v primerjavi z drugimi uslužbenci, zaposlenimi v istem razredu. Izbirne komisije na primer sestavljajo predstavniki ESZD, Komisije, generalnega sekretariata Sveta in držav članic. Imenovanju sledita sporočilo za javnost in objava kratkega življenjepisa veleposlanika. Poleg tega se lahko Evropski parlament odloči za izmenjavo mnenj z uspešnim kandidatom pred njegovim uradnim nastopom dolžnosti, s čimer se zagotovi demokratični nadzor.

Predstavniki ESZD so pojasnili, da je bila njihova odločitev o prošnji za dostop javnosti v tem primeru jedrnata, saj so pravna načela in sodna praksa jasni v tem, da bi bilo treba v skladu z Uredbo 1049/2001 dostop zavrniti, če bi razkritje škodovalo zasebnosti in integriteti posameznika.^[2] Poleg tega je treba v skladu s sodno prakso ^[3] pri ugotavljanju, ali bi dostop v skladu z Uredbo 1049/2001 oslabil odločanje institucije, upoštevati pravilo iz Kadrovskih predpisov, da je delo izbirnih komisij tajno ^[4]. Ker so dokumenti vsebovali imena vseh kandidatov in njihovo kvalitativno oceno, je morala zavrniti dostop.

Predstavniki ESZD so menili, da pritožnikovi argumenti ne dokazujejo obstoja prevladujočega javnega interesa za razkritje ^[6] niti ni sam ugotovil obstoja prevladujočega javnega interesa za razkritje. Čeprav je imenovanje veleposlanika EU pomembno, po njegovem mnenju ni javnega interesa za ocenjevanje kandidatov.

Predstavniki ESZD so tudi menili, da pritožnikovi argumenti ne dokazujejo potrebe po prenosu osebnih podatkov pritožniku za poseben namen v javnem interesu. Trdili so tudi, da obstaja razumno in predvidljivo tveganje, da bi razkritje osebnih podatkov kandidatov ogrozilo njihove zakonite interese ^[7].

Predstavniki ESZD so nadalje dejali, da bi razkritje dokumentov lahko oviralo prihodnje izbirne postopke, saj bi razkrilo vrste zastavljenih vprašanj in način izvajanja ocen, kar bi potencialnim prihodnjim kandidatom omogočilo, da ogrozijo učinkovitost izbirnega postopka.

Zaključek pregleda dokumentov in sestanka

Preiskovalna skupina se je predstavnikom ESZD zahvalila za njihov čas in pojasnila, sestanek pa se je končal.

Bruselj, 19. januar 2022

Fergal O’Regan Dorien Laermans

Glavni uradnik za poizvedbe pravnih strokovnjakov

[1] Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=CELEX%3A32001R1049.

[2] Člen 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

[3] Glej na primer sodbo Splošnega sodišča z dne 23. septembra 2020, ZL/EUIPO, zadeva T-596/18, točke 45–48: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=1049%2BEPSO&docid=231529&pageIndex=0&doclang=en&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=183081#ctx1.

[4] Člen 6 Priloga III h Kadrovskim predpisom za uradnike in Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A01962R0031-20140501#tocId201.

[5] Člen 4(3), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001.

[6] V skladu z drugo alineo člena 4(3) Uredbe 1049/2001.

[7] Člen 4(1)(b) Uredbe 1049/2001 določa, da „institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo zasebnosti in integritete posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Skupnosti o varstvu osebnih podatkov“. Navedena zakonodaja Skupnosti je Uredba 2018/1725 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32018R1725. V skladu s členom 9(1)(b) Uredbe 2018/1725 mora institucija pri ocenjevanju, ali bi bil prenos osebnih podatkov zakonit, upoštevati tristopenjsko analizo. Prvič, preučiti mora, ali je prosilec dokazal potrebo po prenosu osebnih podatkov v zvezi z njim za poseben namen v javnem interesu. V tem primeru mora institucija ugotoviti, ali bi prenos lahko ogrozil zakonite interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Institucija mora opraviti „izravnavo“ med interesi osebe, ki zahteva dostop do osebnih podatkov, in zakonitimi interesi posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.