Strasbourg, 20. oktobra 2014

Preiskava na lastno pobudo [1] OI/9/2014/MHZ o sredstvih, s katerimi Frontex zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic v skupnih operacijah vračanja

Spoštovani gospod Arias,

V skladu s sporočilom Komisije iz leta 2014 o politiki vračanja EU [2] je agencija Frontex med letoma 2006 in 2013 usklajevala 209 skupnih operacij vračanja, s katerimi je bilo vrnjenih 10 855 oseb. Komisija poudarja, da med skupnimi operacijami vračanja ni bilo poročil o kršitvah temeljnih pravic. Hkrati je Komisija zaskrbljena, da je bila samo polovica skupnih operacij nadzora neodvisno spremljana. 

Operacije prisilnega vračanja lahko že po svoji naravi vključujejo hude kršitve temeljnih pravic. To je neizbežno razlog za določeno zaskrbljenost. Pomembno je, da javnost ve, kako je agencija Frontex opremljena za obravnavanje morebitnih kršitev in katere ukrepe je sprejela, da bi čim bolj zmanjšala tveganje za take kršitve. Na podlagi tega sem se odločil, da bom s preiskavo na lastno pobudo preučil in ocenil, kako Frontex zagotavlja, da skupne operacije vračanja spoštujejo temeljne pravice oseb, ki so predmet prisilnega vračanja.

Preiskava vključuje sodelovanje agencije Frontex z nacionalnimi organi za spremljanje (člen 9(1b) uredbe o agenciji Frontex [3] v povezavi s členom 8(6) direktive o vračanju [4]). Kot veste, so vsi nacionalni varuhi človekovih pravic v državah članicah EU in evropski varuh človekovih pravic del evropske mreže varuhov človekovih pravic. Poleg tega so nekateri nacionalni varuhi človekovih pravic v mreži vključeni v spremljanje operacij vračanja [5].  Zato sem pisal nacionalnim varuhom človekovih pravic, da bi jih obvestil o tej preiskavi. Natančneje, prosil sem jih, naj mi predložijo vse ustrezne informacije, vključno z morebitnimi lastnimi preiskavami, da bi spodbudili učinkovito in pregledno neodvisno spremljanje operacij vračanja.

V pomoč pri preiskavi bi vam bil hvaležen, če bi lahko agencija Frontex odgovorila na naslednja vprašanja in zahteve po informacijah:

V zvezi z obravnavanjem povratnikov

 1. Ali lahko osebje agencije Frontex med skupno operacijo vračanja dvomi o nacionalni dokumentaciji, primerni za potovanje, v primeru povratnikov, ki so na primer očitno bolni ali v napredovani nosečnosti?

2. Kdo je odgovoren za dobrobit povratnikov, ko so na letalu?

3. Agencija Frontex je julija 2013 sprejela kodeks ravnanja za skupne operacije dolgoročnejšega refinanciranja (v nadaljnjem besedilu: kodeks). Ali bi lahko agencija Frontex na podlagi svojih izkušenj s kodeksom razmislila o objavi standardov za vedenje spremljevalcev kot priloge k kodeksu (člen 6(4) kodeksa določa: „Država članica organizatorka in agencija Frontex se o seznamu dovoljenih omejitev odločita pred skupno operacijo vračanja. Ta seznam je treba zadevni sodelujoči državi članici poslati pred skupno operacijo nadzora: (...)")?

4. Člen 5(2) zakonika se nanaša na pritožbe povratnikov v zvezi z domnevnim slabim ravnanjem med JRO. Kdo naj bi obravnaval take pritožbe, komu bi jih bilo treba predložiti in v kateri fazi skupne operacije vračanja? Ali ima agencija Frontex po enoletni uporabi kodeksa kakršne koli informacije o uporabi te določbe?

5. Ali lahko agencija Frontex pojasni, kako zagotavlja učinkovito izvajanje člena 18 kodeksa ravnanja za skupne operacije dolgoročnejšega refinanciranja, ki določa, da je „finančna podpora agencije Frontex državam članicam za skupne operacije dolgoročnejšega refinanciranja pogojena s popolnim spoštovanjem Listine EU o temeljnih pravicah“^[6]?

V zvezi s poročanjem

6. Decembra 2012 je agencija Frontex imenovala svojega uradnika za temeljne pravice, ki je odgovoren za spremljanje, ocenjevanje in pripravo priporočil o varstvu človekovih pravic pri vseh dejavnostih in operacijah agencije Frontex, vključno s tistimi, ki so povezane s skupnimi operacijami vračanja. Pisni prispevek uradnika za temeljne pravice v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic med skupnimi operacijami vračanja bi lahko dragoceno prispeval k preiskavi. Ali bi lahko agencija Frontex povabila k takemu prispevku in ga priložila svojemu mnenju?

7. Ali so udeleženci skupnih operacij za odvzem premoženjske koristi poročali o domnevnih kršitvah temeljnih pravic prek sistema agencije Frontex za poročanje o resnih incidentih (člen 16 kodeksa ravnanja za skupne operacije za odvzem premoženjske koristi)? Če je tako, kako so bili obravnavani? Upoštevajte, da želi varuh človekovih pravic pregledati tudi poročila agencije Frontex o skupnih operacijah vračanja.

8. Ali je agencija Frontex razmišljala o objavi končnih poročil o operacijah vračanja na svojem spletišču, po potrebi z redigiranjem zaupnih informacij?

V zvezi s spremljanjem skupnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja

9. V skladu s sporočilom Komisije iz leta 2014 v polovici skupnih operacij nadzora ni neodvisnega nadzornika. Katere ukrepe predlaga agencija Frontex za izboljšanje tega stanja?  V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija v svojem sporočilu priporoča, naj agencija Frontex v svojem kodeksu ravnanja za skupne operacije nadzora jasno navede, da se bo vsaka skupna operacija nadzora neodvisno spremljala. Ali je Frontex to storil?

10. Kako agencija Frontex zagotavlja uporabo člena 14 svojega kodeksa ravnanja glede skupnih operacij vračanja, zlasti v zvezi z dostopom opazovalcev do informacij in povratnikov, ter vključitev opažanj opazovalcev v končna poročila agencije Frontex o skupnih operacijah vračanja?

11. V sporočilu Komisije iz leta 2014 je navedeno, da Mednarodni center za razvoj migracijske politike trenutno izvaja projekt, ki ga financira EU in je namenjen uskladitvi različnih pristopov držav članic k spremljanju. Ali je agencija Frontex vključena v ta projekt? Katere ukrepe sprejema agencija Frontex za spodbujanje izmenjave najboljših praks med nacionalnimi organi za spremljanje, ustanovljenimi v skladu s členom 8.6 direktive o vračanju?

12. Člen 14(5) Kodeksa ravnanja agencije Frontex glede skupnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja določa, da lahko opazovalci spremljajo tudi v imenu drugih držav članic, ki sodelujejo v skupnih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja. Ali agencija Frontex sprejema kakršne koli ukrepe za spodbujanje takšnega „predstavniškega spremljanja“? 

13. Agencija za temeljne pravice meni, da bi morali sistemi za spremljanje prisilnega vračanja, da bi bili učinkoviti, zajemati vse dejavnosti odstranitve, vključno s sprejemom v namembni državi.[7] V zvezi s tem evropski varuh človekovih pravic razume, da je srbski urad varuha človekovih pravic leta 2013 (v vlogi nacionalnega preventivnega mehanizma, vzpostavljenega v skladu z Opcijskim protokolom h Konvenciji proti mučenju) sodeloval z nemškim cerkvenim forumom za spremljanje v zvezi s fazo po vrnitvi.

Ali bi agencija Frontex razmislila o tem, da bi se zgledovala po teh izkušnjah in spodbujala redno spremljanje faze po vrnitvi?

Vljudno Vas prosim, da do 31. januarja 2015 predložite mnenje, v katerem boste odgovorili na zgornja vprašanja in zahtevke za informacije.

Obveščam vas tudi, da bom med preiskavo morda razmislil o tem, da bi mnenje agencije Frontex objavil na svoji spletni strani in zainteresiranim tretjim stranem dal možnost, da podajo pripombe.

Če vaše službe potrebujejo dodatne informacije ali pojasnila v zvezi s to preiskavo, vključno s tem, kako urediti pregled dokumentov iz točke 7 zgoraj, se obrnite na Marto Hirsch-Ziembinsko (+33 388 17 27 46), vodjo oddelka za pritožbe in preiskave, ki je odgovorna za preiskavo.

S spoštovanjem,

Emily O'Reilly