FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Pismo evropske varuhinje človekovih pravic Evropski komisiji o tem, kako Evropska komisija spremlja in zagotavlja, da hrvaški organi spoštujejo temeljne pravice v okviru operacij upravljanja meja, ki prejemajo sredstva EU

Ursula von der Leyen

predsednica

Evropska komisija

 

Strasbourg, 6. 2020

Pritožba 1598/2020/ΜΟ

 

Zadeva: Kako Evropska komisija spremlja in zagotavlja, da hrvaški organi spoštujejo temeljne pravice v okviru operacij upravljanja meja, ki prejemajo sredstva EU

Spoštovani predsednik,

Odločil sem se, da začnem preiskavo pritožbe, ki sem jo prejel od organizacije Amnesty International proti Evropski komisiji, zlasti v zvezi s tem, kako Komisija zagotavlja, da hrvaški organi spoštujejo temeljne pravice v okviru operacij upravljanja meja, ki se financirajo s sredstvi EU.

Pritožnik trdi, da Komisija ni obravnavala vztrajnih obtožb o hudih kršitvah človekovih pravic s strani hrvaških organov v okviru operacij upravljanja meja, za katere je prejela sredstva EU [1], zlasti na mejah z Bosno in Hercegovino (BiH) ter Srbijo. Pritožnik zlasti trdi, da Komisija ni preverila, ali so hrvaški organi vzpostavili učinkovit „mehanizem spremljanja“ za zagotovitev, da so operacije upravljanja meja v celoti skladne s temeljnimi pravicami in pravom EU.

Po navedbah pritožnika se je Komisija sklicevala na tak mehanizem spremljanja in navedla, da je bilo v ta namen namenjenih 300 000 EUR. Vendar ni dokazov, da je bil tak mehanizem vzpostavljen, niti ni razvidno, katere organizacije so vključene v spremljanje temeljnih pravic [2]. Zato ni dovolj preglednosti glede tega, kako so bila zadevna sredstva EU porabljena, pritožnik nadaljuje.

Nazadnje, po navedbah pritožnika je Komisija Hrvaški decembra 2019 kljub temu, da je bila seznanjena z obtožbami o kršitvah človekovih pravic, dodelila dodatna sredstva za upravljanje meja.

Kot prvi korak v tej preiskavi sem se odločil, da bom Komisijo zaprosil za pisni odgovor na vprašanja iz Priloge.

Koristno bi bilo tudi, če bi lahko Komisija mojemu uradu posredovala vse dokumente v zvezi z zgoraj opredeljenimi vprašanji, kot so korespondenca s hrvaškimi organi, sporazumi z nacionalnimi ali mednarodnimi subjekti ali poročila o izvajanju in oceni.

Upoštevajte, da bom vaš odgovor in z njim povezane priloge verjetno poslal pritožniku, ki bo predložil pripombe. [3] Vljudno Vas prosim, da odgovor Komisije prejmete do 31. januarja 2021.

Odgovorna oseba za preiskavo je Maria Moustakali.

Če se med to preiskavo Komisija vključi v sodne postopke v zvezi z isto vsebino kot ta pritožba, vas prosim, da nam to sporočite.

S spoštovanjem,

 

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

 

Priloga

1. Kaj vključuje koncept mehanizma za spremljanje v okviru nujnega financiranja EU? Ali to na primer pomeni financiranje obstoječih mednarodnih ali nacionalnih organov za spremljanje temeljnih pravic in skladnosti z azilnim pravom EU?

2. Komisarka Johansson se je nedavno sklicevala na sporazum, v skladu s katerim bodo v to delo vključeni hrvaški varuh človekovih pravic, hrvaški pravni center in visoki komisar Združenih narodov za begunce. Ali lahko Komisija zagotovi več informacij o tem sporazumu s hrvaško vlado in pojasni, ali so bili ti subjekti vključeni?

3. Ali je bila vzpostavitev učinkovitega mehanizma spremljanja predpogoj za dodelitev sredstev EU Hrvaški v okviru projekta nujne pomoči iz decembra 2018 [4]?

4. Po mnenju komisarke Johansson [5] je Komisija od hrvaških organov prejela končno poročilo o izvajanju zgoraj navedenega projekta nujne pomoči. Ali lahko Komisija posreduje to poročilo in svojo oceno o tem, kako je bil projekt izveden?

5. Ali ima Komisija na podlagi tega poročila konkretne informacije o tem, (i) ali je bil mehanizem spremljanja vzpostavljen, (ii) ali je začel delovati, (iii) o njegovih ciljih in dejavnostih ter (iv) o vključenih subjektih?

Če je bil mehanizem dejansko vzpostavljen in je Komisija to preverila:

6. Ali ima Komisija informacije o znesku sredstev, ki so bila dejansko porabljena za mehanizem?

7. Kako je Komisija neposredno preverila neodvisnost in učinkovitost mehanizma? Ali je organizirala misijo za ugotavljanje dejstev na Hrvaškem? Ali je Komisija o rezultatih mehanizma spremljanja razpravljala s hrvaškimi organi, hrvaškim varuhom človekovih pravic in organizacijami civilne družbe, kot je predvideno v Sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu o preverjanju celovite uporabe schengenskega pravnega reda na Hrvaškem [6]?

8. Ali je Komisija od hrvaških organov zahtevala kakršne koli dodatne ukrepe, da bi povečala učinkovitost njihovega spremljanja temeljnih pravic v okviru upravljanja meja?

9. Ali Komisija načrtuje nadaljnje ukrepe za izboljšanje spremljanja temeljnih pravic v okviru hrvaških operacij na mejah? Ali bo Komisija na primer organizirala misijo na terenu za pomoč hrvaškim organom? Če je odgovor pritrdilen, kakšna bo konkretna vloga in naloge te misije v okviru nujnega financiranja EU?

10. Ali so obtožbe o sistematičnih kršitvah temeljnih pravic na hrvaški meji vplivale na dodelitev novih sredstev (v zvezi z migracijami) Hrvaški decembra 2019?

11. Ali je Komisija razmislila o izterjavi sredstev, če obstajajo dokazi, da Hrvaška ni izpolnila pogojev projekta?

12. Katere postopke ima Komisija vzpostavljene (i) za odzivanje, če obstajajo dokazi, da Hrvaška ni izpolnila pogojev projekta, in (ii) za zagotovitev, da financiranje EU v okviru upravljanja meja prispeva h krepitvi varstva temeljnih pravic?

 

[1] V okviru Sklada EU za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter Sklada za notranjo varnost (ISF) za obdobje 2014–2020.

[2] Po navedbah pritožnika sta Visoki komisar Združenih narodov za begunce in Hrvaški pravni center izjavila, da nista vpletena.

[3] Če želite predložiti dokumente ali informacije, za katere menite, da so zaupni, in ki se pritožniku ne smejo razkriti, jih označite kot zaupne. Takšni dokumenti se lahko pošiljajo prek varnih kanalov, kot so Ares, CIRCABC ali enakovredne aplikacije. Po potrebi se je mogoče predhodno obrniti na osebo, ki obravnava zadevo.

[4] HOME/2017/ISFB/AG/EMAS/0076

[5] http://hr.n1info.com/English/NEWS/a567446/Johansson-We-have-to-make-sure-the-protection-of-borders-does-not-involve-abuse.html

[6] COM(2019) 497 final z dne 22. oktobra 2019: https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/what-we-do/policies/european-agenda-migration/20191022_com-2019-497-communication_en.pdf.

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.