1. Ozadje

1. Evropska državljanska pobuda je instrument participativne demokracije, s katerim lahko državljani EU Evropski komisiji predlagajo konkretne pravne spremembe. Ko pobuda zbere milijon podpisov ali „izjav o podpori“ in izpolnjuje vsa merila za veljavnost, se Komisija odloči, katere nadaljnje ukrepe bo sprejela. Evropska državljanska pobuda je kot taka pomemben primer, kako lahko državljani sodelujejo v demokratičnem življenju Evropske unije.

2. V tem dopisu je obravnavan učinek prizadevanj evropske varuhinje človekovih pravic za izboljšanje postopka evropske državljanske pobude, pri čemer je upoštevan dogovor, dosežen med Evropskim parlamentom in Svetom EU o reviziji uredbe o evropski državljanski pobudi ^[1].

3. Varuhinja človekovih pravic je 11. julija 2017 pisala Komisiji in predlagala načine za izboljšanje postopka evropske državljanske pobude (SI/6/2017/KR).^[2] To pismo je temeljilo na smernicah varuhinje človekovih pravic, ki izhajajo iz njene preiskave na lastno pobudo o delovanju evropske državljanske pobude (OI/9/2013/TN), ter prejetih pritožbah v zvezi s postopkom evropske državljanske pobude ^[3].

4. Komisija je 6. septembra 2017 odgovorila, da pozdravlja predloge varuhinje človekovih pravic kot zelo dragocen prispevek k njenemu predlogu za revizijo uredbe o evropski državljanski pobudi ^[4].

5. Parlament in Svet sta 12. decembra 2018 dosegla dogovor o predlogu Komisije. Postopek za revizijo postopka evropske državljanske pobude je zdaj zaključen. Revidirana uredba o evropski državljanski pobudi je bila objavljena v Uradnem listu EU ^[5].

6. Uredba se bo uporabljala od 1. januarja 2020.

2. Strateška pobuda

7. Predlogi varuhinje človekovih pravic so navedeni v prilogi, skupaj z ustreznimi vidiki dogovora sozakonodajalcev o reviziji uredbe o evropski državljanski pobudi. Pregled je razdeljen na predloge, katerih namen je izboljšati, kako i. organizirati evropske državljanske pobude, ii. podpirati evropske državljanske pobude in iii. povečati učinek evropskih državljanskih pobud. Varuhinja človekovih pravic je na primer pozvala k učinkovitejšemu postopku prijave predlogov evropske državljanske pobude, tudi z zagotavljanjem koristnih, jasnih in točnih nasvetov organizatorjem evropske državljanske pobude; da se potrebe invalidov obravnavajo v celotnem postopku evropske državljanske pobude; ter da institucije EU zagotovijo, da bo javna razprava, ki bo sledila evropskim državljanskim pobudam, ki so dosegle milijon ali več izjav o podpori, vključujoča in pregledna.

3. Sklepna ugotovitev

8. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da so bili številni njeni predlogi upoštevani v prvotnem predlogu Komisije ali kot rezultat dela sozakonodajalcev. Na primer, čeprav točka varuhinje človekovih pravic o preglednosti financiranja in sponzorstva ni bila vključena v predlog Komisije, je spodbudno omeniti, da je bila na koncu vključena v sporazum o reviziji.

9. Varuhinja človekovih pravic poudarja, da sta stalno sodelovanje javnosti in sodelovanje z organizatorji in potencialnimi organizatorji ključna za uspeh orodja evropske državljanske pobude.

10. Ko bodo nova pravila začela veljati, bo varuhinja človekovih pravic kritično preučila, kako se jih upošteva v praksi. Varuhinja človekovih pravic bo medtem obravnavala vse pritožbe v zvezi s postopkom evropske državljanske pobude, s katerimi bo seznanjena.

 

 

Priloga

Nadaljnje ukrepanje na podlagi predlogov varuhinje človekovih pravic

Predlogi varuhinje človekovih pravic za lažjo organizacijo evropskih državljanskih pobud:

• učinkovitejši postopek prijave, tudi z zagotavljanjem koristnih, jasnih in točnih nasvetov organizatorjem evropske državljanske pobude.

Dogovorjeno je bilo, da bo forum evropske državljanske pobude ^[6], ki se že uporablja, postal stalno orodje. Ta platforma zagotavlja praktične in pravne nasvete, tudi o vprašanjih v zvezi z dopustnostjo. Služi tudi kot forum za razpravo o evropski državljanski pobudi, ki omogoča izmenjavo informacij in najboljših praks med državljani, skupinami organizatorjev, deležniki, nevladnimi organizacijami, strokovnjaki ter drugimi institucijami in organi Unije, ki želijo sodelovati.

V državah članicah EU bodo vzpostavljene kontaktne točke, ki bodo lahko zagotavljale pomoč in svetovanje o vidikih uredbe, ki spadajo v pristojnost nacionalnih organov in se nanašajo na veljavno nacionalno pravo.

• zmanjšanje tveganj organizatorjev evropske državljanske pobude pri ravnanju z velikimi količinami osebnih podatkov v povezavi s pomanjkanjem pravne osebnosti državljanskih odborov“.

Varuhinja človekovih pravic se je z nekaj uspeha zavzela za nov pristop, ki zmanjšuje tveganja, ki so jim pri organizaciji evropske državljanske pobude izpostavljeni organizatorji evropske državljanske pobude. Organizatorji evropske državljanske pobude bodo lahko ustanovili pravni subjekt, ki bo prevzel pravno odgovornost v zvezi z ukrepi evropske državljanske pobude. Pred tem so organizatorji zaradi pomanjkanja pravne osebnosti državljanskih odborov ostali nezaščiteni v primeru pomanjkljivosti pri ravnanju z velikimi količinami osebnih podatkov.

Sporazum vključuje tudi, da bo Komisija razvila centralni sistem spletnega zbiranja in se v zvezi s tem posvetovala z zainteresiranimi stranmi. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da bo ta sistem brezplačen za uporabnike in bo imel potrebne tehnične značilnosti, ki bodo omogočale spletno zbiranje. Ugotavlja pa, da so nekatere skupine civilne družbe nezadovoljne, ker sporazum izključuje uporabo programske opreme za zbiranje podpisov tretjih oseb. Spremljati namerava razvoj novega centralnega sistema spletnega zbiranja in upoštevanje stališč deležnikov.

• Omogočanje, da se 12-mesečno obdobje zbiranja podpisov začne na datum, ki ga izberejo organizatorji evropske državljanske pobude (v vnaprej določenem obdobju).

Organizatorji evropske državljanske pobude bodo morali zbiranje izjav o podpori pripraviti v šestih mesecih po datumu prijave. V tem obdobju se lahko odločijo za datum začetka.

Predlogi varuhinje človekovih pravic za lažjo podporo evropskim državljanskim pobudam:

• Poenostavitev in uskladitev zahtev glede podatkov pri podpisu evropske državljanske pobude.

Podatki, zbrani od državljanov, so lahko ime, datum rojstva in naslov (del A Priloge III) ali ime in identifikacijska številka (dokument) (del B Priloge III).

Države članice morajo o svoji izbiri obvestiti Komisijo (obrazec dela A ali B). 

• Omogočanje državljanom EU, da podpišejo evropsko državljansko pobudo, ne glede na to, kje prebivajo.

Pri uporabi novih pravil bodo podporniki evropske državljanske pobude uporabili obrazec, ki ustreza njihovemu državljanstvu. To zagotavlja, da se upoštevajo izjave o podpori, ki jih podpišejo vsi državljani EU, ne glede na to, kje prebivajo.

• Obravnavanje potreb invalidov.

Dogovorjeno je bilo, da bi morale države članice in Komisija zagotoviti, da lahko invalidi enako kot drugi državljani uveljavljajo svojo pravico do podpore pobudam in dostopajo do vseh ustreznih virov informacij o pobudah, vključno s sistemom spletnega zbiranja in forumom evropske državljanske pobude, v skladu z veljavnim pravom.

Varuh človekovih pravic je kot član okvira EU za Konvencijo ZN o pravicah invalidov, katere cilj je „spodbujati, varovati in zagotavljati, da vsi invalidi v celoti in enakopravno uživajo vse človekove pravice in temeljne svoboščine, ter spodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva“, odgovoren za zagotavljanje, da uprava EU v zvezi s tem ukrepa ^[7].

Predlogi varuhinje človekovih pravic za večji učinek postopka evropske državljanske pobude:

• Utemeljitev vrednosti javne razprave, ustvarjene s postopkom evropske državljanske pobude.

To je izraženo v sporazumu, na primer v uvodni izjavi 5:
„Cilj te uredbe je zagotoviti, da bo evropska državljanska pobuda za organizatorje in podpornike dostopnejša, manj obremenjujoča in enostavnejša za uporabo, ter okrepiti njeno spremljanje, da bi v celoti izkoristili njen potencial kot orodja za spodbujanje razprave. Olajšati bi moral tudi udeležbo čim večjega števila državljanov v demokratičnem postopku odločanja Unije“ (dodan podčrtaj).

Sporazum se nanaša tudi na „komunikacijske dejavnosti“, saj „Komisija ozavešča javnost o obstoju, ciljih in delovanju evropske državljanske pobude s komunikacijskimi dejavnostmi in informacijskimi kampanjami, s čimer prispeva k spodbujanju dejavne udeležbe državljanov v političnem življenju Unije. Evropski parlament prispeva k komunikacijskim dejavnostim Komisije.“(člen 18, „Sporočilo“)^[8]

Zagotavljanje, da informacije o financiranju in sponzorstvu odražajo dejansko stanje in da je seznanjen z vsemi vprašanji. (Natančneje, predlagati, naj se Komisija opre na primer preverjanja kakovosti registra za preglednost ter njegov sistem opozoril in pritožb.)

Dogovorjeno je bilo, da morajo organizatorji evropske državljanske pobude vsaj vsaka dva meseca zagotoviti posodobljene informacije o svoji finančni in drugi podpori (v naravi), ki presega 500 EUR. Poleg tega bo uveden mehanizem opozarjanja za opozarjanje na morebitne nepravilnosti.

· javno priznavanje dosežkov organizatorjev evropske državljanske pobude med celotnim postopkom.

Komisija namerava zagotoviti popolnejše informacije na spletišču evropske državljanske pobude, vključno na primer z vsemi organizatorji odbora za evropsko državljansko pobudo, in bolj posodobljene informacije o številu zbranih izjav o podpori.

• Zagotavljanje, da je javna razprava vključujoča in pregledna.

Dogovorjeno je bilo, da bi moral Evropski parlament zagotoviti uravnoteženo zastopanost interesov ustreznih deležnikov, vključno s civilno družbo, socialnimi partnerji in strokovnjaki, ter da bi morala biti Komisija zastopana na ustrezni ravni.

· Preučitev trimesečnega časovnega okvira za pripravo smiselne javne obravnave in pripravo sporočila.

Faza pregleda, v kateri Komisija oceni veljavno evropsko državljansko pobudo, bo podaljšana s treh na šest mesecev. Komisija v enem mesecu po predložitvi pobude sprejme skupino organizatorjev na ustrezni ravni, da lahko podrobno pojasni cilje pobude.

• Vključiti Parlament in Svet v nadaljnje ukrepanje.

Medtem ko Parlament in Komisija ostajata instituciji EU, ki sta večinoma vključeni v organizacijo predstavitve, bi moral imeti Svet (ter druge institucije in posvetovalni organi Unije) možnost sodelovati na predstavitvi, da se zagotovi njen vključujoč značaj in razširi javna razprava.

Po predstavitvi bo imel Parlament pravico oceniti podporo za veljavno pobudo po njeni predložitvi in bo lahko ocenil ukrepe, ki jih je Komisija sprejela v odziv na pobudo in so opisani v sporočilu.

Natančno razložite svoje politične odločitve javnosti.

Sporazum daje Komisiji več časa za oblikovanje pravnih in političnih sklepov.

Sporočilo Komisije se naslovi na Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij ter se objavi.

• Zagotoviti doslednejše in razumljivejše razloge za zavrnitev registracije.

Komisija v šestih mesecih po objavi pobude in po javni predstavitvi v sporočilu navede svoje pravne in politične zaključke o pobudi, morebitne ukrepe, ki jih namerava sprejeti, in razloge za ukrepanje ali neukrepanje. Kadar namerava Komisija ukrepati v odziv na pobudo, po potrebi vključno s sprejetjem enega ali več predlogov pravnega akta Unije, se v sporočilu določi tudi predvideni časovni razpored za te ukrepe.

 

[1] Uredba (EU) št. 211/2011 o državljanski pobudi je na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=UL:L:2011:065:0001:0022:en:PDF.

[2] Glej: https://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/correspondence.faces/en/81311/html.bookmark?si-related-doc=1.

[3] Glej: https://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/decision.faces/en/59205/html.bookmark#hl1.

[4] V prilogi je pregled nadaljnjih ukrepov v zvezi s predlogi varuhinje človekovih pravic.

[5] Na voljo na spletnem naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.2019.130.01.0055.01.ENG&toc=UL:L:2019:130:TOC.

[6] Glej: https://collab.ec.europa.eu/wiki/eci/display/ECI/European+Citizens%27+Initiative+Forum.

[7] Člen 33 (Nacionalno izvajanje in spremljanje) Konvencije o pravicah invalidov vključuje:

„(…)

2. Države pogodbenice v skladu s svojimi pravnimi in upravnimi sistemi v državi pogodbenici vzdržujejo, krepijo, določijo ali vzpostavijo okvir, vključno z enim ali več neodvisnimi mehanizmi, če je to primerno, za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja te konvencije. https://www.ohchr.org/EN/HRBodies/CRPD/Pages/ConventionRightsPersonsWithDisabilities.aspx.

[8] Glej: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2019-0153