- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklepni dopis o strateški pobudi o tem, kako Evropska komisija zagotavlja, da revidirana pravila, ki urejajo skupni sistem zdravstvenega zavarovanja (JSIS) za osebje EU, zagotavljajo celovito kritje zdravstvenih potreb, povezanih z invalidnostjo (SI/2/2024/AML)
Zaključna opomba - Datum Sreda | 12 februar 2025
Primer SI/2/2024/AML - Preiskava uvedena dne Petek | 16 februar 2024 - Odločba z dne Sreda | 12 februar 2025 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija - Država Francija
Sprožena preiskava
16/02/2024Preiskava je v teku
16/02/2024Izid preiskave
12/02/2025
Varuhinja človekovih pravic je to strateško pobudo izvedla na podlagi svoje prejšnje preiskave o tem, kako sistem zdravstvenega zavarovanja za uslužbence EU krije zdravstvene potrebe, povezane z invalidnostjo. Po tej preiskavi se je Evropska komisija zavezala, da bo pregledala nekatera pravila, ki urejajo povračilo stroškov zdravstvenega varstva za uslužbence EU in njihove družine. Revizija je bila izvedena leta 2020 in je uvedla večjo prožnost pojma „huda bolezen“, da bi se izboljšalo kritje stroškov, povezanih z invalidnostjo, v okviru navedene kategorije povračil.
Varuhinja človekovih pravic je za preučitev, ali je revizija dosegla zastavljeni cilj, Komisiji postavila vprašanja o novih pravilih in njihovem izvajanju. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi odgovora Komisije ugotovila, da ni prepričana, da se je z revizijo bistveno izboljšal položaj invalidnih uslužbencev ali invalidnih družinskih članov. Razočarana je bila tudi nad tem, kako je Komisija v zadnjem desetletju ukrepala v zvezi s tem vprašanjem.
Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj začne učinkovito spremljati položaj invalidov v okviru sistema zdravstvenega zavarovanja EU in preuči druge ukrepe, s katerimi bi lahko ta sistem postal bolj skladen s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov.
Ozadje
1. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov je mednarodna pogodba o človekovih pravicah, ki je začela veljati leta 2008. Po desetletjih aktivizma gibanja za pravice invalidov je Konvencija o pravicah invalidov na mednarodni ravni potrdila politične, državljanske, ekonomske, socialne in kulturne pravice invalidov.
2. EU je pogodbenica Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki se uporablja od leta 2011. Zato mora EU kot delodajalec invalidom priznati pravico do „najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda“. Pravica do zdravja vključuje zlasti dostop do brezplačnega ali cenovno dostopnega zdravstvenega varstva brez diskriminacije ter prepoved diskriminacije pri zagotavljanju zdravstvenega zavarovanja. Ta dva elementa sta pomembna za sistem zdravstvenega zavarovanja za uslužbence EU, tj. skupni sistem zdravstvenega zavarovanja (JSIS), ki ureja povračilo stroškov, povezanih z zdravjem, na podlagi pravil, ki urejajo zaposlovanje uslužbencev EU (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi),[1] in splošnih izvedbenih določb, ki jih je sprejela Komisija.
3. Skladnost EU z njenimi obveznostmi iz Konvencije ZN o pravicah invalidov redno preverja specializirani organ, in sicer Odbor ZN za pravice invalidov (v nadaljnjem besedilu: Odbor ZN).
4. V zvezi s tem so bili leta 2015, ko je Odbor ZN prvič pregledal EU, izraženi pomisleki glede skladnosti skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja s Konvencijo ZN o pravicah invalidov [2]. Natančneje, organizacije civilne družbe so med postopkom pregleda poudarile, da skupni sistem zdravstvenega zavarovanja od invalidov zahteva, da dokažejo, da je njihova invalidnost enakovredna „hudi bolezni“, da prejmejo celotno povračilo za zdravstveno varstvo, povezano z njimi. Te organizacije so izrazile zaskrbljenost, da ta pogoj in merila, ki se uporabljajo za opredelitev „hude bolezni“, številnim invalidom povzročajo dodatne stroške glede na njihovo invalidnost.[3] Odbor ZN je v svojih sklepih izrazil zaskrbljenost, da so invalidni člani osebja EU ali invalidni družinski člani diskriminirani v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja.[4] Priporočil je revizijo sistema, da se zagotovi celovito kritje zdravstvenih potreb, povezanih z invalidnostjo, na način, ki je skladen s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.
5. Varuhinja človekovih pravic je leta 2016 začela strateško preiskavo tega vprašanja. Varuhinja človekovih pravic je leta 2018 ugotovila, da dejstvo, da Komisija ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na priporočilo odbora, pomeni nepravilnost, in Komisiji priporočila, naj revidira smernice o preiskovalnih postopkih, ki so pravila, ki urejajo delovanje skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja. Podala je tudi pet predlogov za izboljšave.[5]
6. Komisija je sprejela priporočilo varuhinje človekovih pravic in štiri predloge za izboljšave, leta 2020 pa so bile smernice o preiskovalnih postopkih posodobljene [6].
Pobuda
7. EU je v drugem rednem pregledu, zato je varuhinja človekovih pravic izkoristila to priložnost za razmislek o tem, kaj je bilo storjeno od prvega pregleda.
8. Da bi varuhinja človekovih pravic ocenila, ali so bile uvedene spremembe učinkovite pri doseganju konkretnih in pozitivnih sprememb za invalidne uslužbence EU ali člane njihovih družin, je 16. februarja 2024 [7] pisala Komisiji in jo prosila za odgovor na naslednja vprašanja:
A. kako je Komisija ukrepala na podlagi priporočila varuhinje človekovih pravic in treh njenih predlogov za izboljšave ter širše, kako je revizija smernic o preiskovalnih postopkih zagotovila, da je bil skupni sistem zdravstvenega zavarovanja skladen s Konvencijo OZN o pravicah invalidov;
B. Kako so se merila za ocenjevanje hude bolezni uporabljala za invalidnost in kakšne so bile posledice, če eden ali več od njih ni bilo izpolnjenih;
C. ali je pri odločanju o celotnem povračilu prišlo do kakršne koli razlike glede narave invalidnosti ali njene zaznane „stopnje“;
D. Kako je Komisija zagotovila, da večja prožnost ni povzročila večje nepredvidljivosti povračil;
E. Katere ukrepe je Komisija sprejela v zvezi z ozaveščanjem zdravstvenih delavcev in uslužbencev EU, ki delajo v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja, o pristopu k invalidnosti, ki temelji na človekovih pravicah?
F. Kakršen koli statistični pregled, ki bi ga Komisija morala spremljati.
9. Varuhinja človekovih pravic je odgovor Komisije prejela 10. julija 2024 [8].
Odgovori Komisije
10. Komisija je v splošni izjavi poudarila svojo zavezo, da bo dajala zgled na področju pravic invalidov.[9] Pojasnila je, da je njen odgovor sicer osredotočen na revizijo in izvajanje smernic o preiskovalnih postopkih, vendar so invalidnim uslužbencem ali invalidnim družinskim članom na voljo številni drugi podporni ukrepi.
Nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev iz OI/4/2016/EA (vprašanje A)
11. Kar zadeva nadaljnje ukrepanje Komisije na podlagi priporočila varuhinje človekovih pravic, je Komisija najprej predstavila splošni okvir za povračilo stroškov za zdravstveno varstvo v skladu s kadrovskimi predpisi. Pojasnila je, da po reformi kadrovskih predpisov leta 2013 zdaj opredeljujejo in dopolnjujejo pojma invalidnosti in razumne prilagoditve v skladu z UNCPRD. Poleg tega je pojasnila, da stroške zdravljenja povrne SSZZ, ki je izključno zdravstveni sistem. Redna pravila o povračilu stroškov skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, ki se uporabljajo za zdravstvene stroške invalidov, so naslednja:
- Na splošno se stroški zdravljenja povrnejo do 80 % ali 85 %, odvisno od vrste zdravljenja, ne glede na to, ali je upravičenec invalid ali ne;
- Če ima upravičenec, vključno z invalidnim upravičencem, „hudo bolezen“, se povračilo poveča na 100 % za vse povezane zdravstvene stroške.
12. Komisija je pojasnila, da so v Kadrovskih predpisih izrecno navedene številne bolezni, katerih povračilo se poveča na 100 %.[10] Tudi druge bolezni, ki so priznane kot „primerljive resnosti“, dajejo pravico do celotnega povračila. Da bi se bolezen štela za tako, mora vsebovati štiri elemente, ki so v SDI navedeni kot: (a) bolezen, za katero je verjetno, da bo izzvana; potrebo po agresivnih diagnostičnih in/ali terapevtskih postopkih; (c) prisotnost ali tveganje resne invalidnosti in (d) krajša pričakovana življenjska doba.
13. Čeprav so štiri merila kumulativna, je Komisija pojasnila, da je že v preteklosti uporabila prožen in celosten pristop v zvezi z njihovim izpolnjevanjem v posameznih primerih. Po preiskavi varuhinje človekovih pravic v zadevi OI/4/2016/EA se je Komisija leta 2020 odločila, da bo to prožnost kodificirala v smernicah o preiskovalnih postopkih. Zato je Komisija po seznamu meril v SDI vključila naslednjo izjavo: „Ta kumulativna merila morajo biti predmet celovite ocene resnosti posledic zadevne bolezni. Glede na način njihove medsebojne povezanosti lahko presoja enega od meril vpliva na presojo drugih meril, zlasti v zvezi s primeri hude invalidnosti. Preučitev enega merila glede na oceno drugih meril lahko privede do ugotovitve, da je zadevno merilo, zlasti merilo v zvezi s skrajšano pričakovano življenjsko dobo, izpolnjeno.“[11]
14. Komisija je pojasnila, da to ne spreminja kumulativne narave meril. Zato „zgolj prisotnost „hude invalidnosti“ ne pomeni nujno priznanja hude bolezni“.
15. Nazadnje je Komisija navedla, da ta ciljno usmerjena sprememba SDI ne posega v obsežnejšo revizijo SDI v prihodnosti.
16. V zvezi s predlogi varuhinje človekovih pravic za izboljšave [12] je odgovor Komisije mogoče povzeti, kot sledi:
- Neizčrpen seznam povračljivih podpornih pripomočkov: Postopek je zapleten in dolgotrajen, tudi zaradi hitrega razvoja sektorja, vendar posebna skupina trenutno pripravlja tak seznam, da bi dopolnila obstoječega v smernicah o preiskovalnih postopkih;
- Usposabljanje za vodstvene delavce in osebje, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi z invalidnostjo: Uvajalni tečaj Komisije za nove vodstvene delavce obravnava potrebe invalidnega osebja ali osebja z invalidnimi družinskimi člani, dodatno usposabljanje in učno gradivo pa je vsem zaposlenim na voljo na spletu. Urad za raznolikost in vključevanje (DIO), ustanovljen leta 2020 v okviru Generalnega direktorata za človeške vire in varnost, je v letih 2021 in 2022 organiziral številne dogodke in delavnice za ozaveščanje o temah, povezanih z invalidnostjo, za vodstvene delavce, strokovnjake za človeške vire, druge posebne skupine in vse osebje;
- Posvetovanje z združenji invalidov: Komisija razpravlja o zakonodajnih predlogih in politikah v zvezi z uslužbenci v okviru forumov, ki jih določajo kadrovski predpisi (predstavniki uslužbencev in v številnih primerih odbor uslužbencev), s čimer zagotavlja vključenost osebja kot celote. Komisija ima tudi redne stike z združenji uslužbencev EU, povezanimi z invalidnostjo, s katerimi se o predlogih v zvezi z invalidnostjo posvetuje skupaj s Skupnim odborom za enake možnosti. Taka posvetovanja so potekala, ko so bile leta 2020 revidirane smernice o preiskovalnih postopkih.
Povračilo stroškov, povezanih z invalidnostjo, na podlagi novih splošnih izvedbenih določb (vprašanja B, C in D)
17. V zvezi z uporabo štirih meril za invalide (vprašanje B) je Komisija opozorila, da so ta merila temeljila na takratnem mnenju zdravniškega sveta SSZZ, v katerem je bilo ugotovljeno, da predstavljajo elemente, ki so skupni vsem hudim boleznim, navedenim v kadrovskih predpisih. Namen teh meril ostaja opredelitev zdravstvenih stanj „primerljive resnosti“, kot so izrecno navedena. Zato merila ostajajo kumulativna in se enako uporabljajo za osebe z invalidnostjo ali brez nje, tudi pri ocenjevanju, ali so v posameznem položaju na splošno izpolnjena ali ne.
18. Komisija je pojasnila, da je v praksi pri ocenjevanju medsebojne odvisnosti teh meril uporabila „prožen in celosten pristop“. Uradni zdravniki ugotovijo dejstva in opravijo tudi celovito zdravniško presojo teh dejstev, med katero neodvisno analizirajo vsako merilo in nato celovito presodijo njihovo soodvisnost. V tem okviru je pomembno merilo „potrebe po agresivnem diagnostičnem in/ali terapevtskem postopku“, zlasti kadar je bolezen povzročila ali bi lahko povzročila „resno invalidnost“. Kadar so v primerih (tveganja) „resne prikrajšanosti“ potrebni težki terapevtski ali diagnostični ukrepi (vključno s pomembnimi finančnimi stroški), lahko taki ukrepi privedejo do sklepa, da je merilo skrajšane pričakovane življenjske dobe izpolnjeno, tudi če to ni bilo jasno določeno.
19. V zvezi z vprašanjem, ali se odločbe o celotnem povračilu lahko razlikujejo glede na vrsto okvare ali zaznano „stopnjo“ (vprašanje C), je Komisija ponovila, da je sistem povračila na podlagi Kadrovskih predpisov namenjen kritju zdravstvenih stroškov in da so do celotnega povračila upravičeni samo stroški, povezani s priznano hudo boleznijo. Pojasnilo je, da pri presoji merila prisotnosti ali tveganja „resne prikrajšanosti“ že samo tveganje zadostuje za izpolnitev merila. Zato ni razlikovanja, ki bi temeljilo na vrsti okvare, niti nobene ocene vpliva te okvare na delovanje osebe ali na njene osebne, gospodinjske ali družbene dejavnosti. Pri ugotavljanju, ali tako tveganje obstaja ali se je uresničilo, sta pomembna naravna anamneza bolezni in zdravniška diagnoza zdravnika.
20. Komisija je v odgovoru na vprašanje o vplivu prožnosti na predvidljivost povračil (vprašanje D) navedla, da čeprav prožnost nujno vključuje nekaj nepredvidljivosti, ta pristop bolj spoštuje potrebo po individualni analizi vsake dokumentacije. Komisija je navedla, da se za zagotovitev doslednosti in usklajenega pristopa uradni zdravniki sestanejo, da bi dvakrat mesečno razpravljali o najbolj zapletenih dosjejih, po priznanju hude bolezni pa uradni zdravnik pripravi interni seznam ukrepov, upravičenih do celotnega povračila, da se uradniku SSZZ olajša obdelava zahtev.
Ukrepi ozaveščanja in spremljanja (vprašanji E in F)
21. Zadnji dve vprašanji varuhinje človekovih pravic sta se nanašali na ukrepe, ki jih je Komisija sprejela za zagotovitev in spremljanje izvajanja pristopa k invalidnosti na podlagi človekovih pravic v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja, kot zahteva Konvencija ZN o pravicah invalidov.
22. Komisija je pojasnila, da za njene zdravstvene delavce v zvezi z ozaveščanjem o Konvenciji o pravicah invalidov in pristopu na področju človekovih pravic do invalidnosti (vprašanje E) v okviru njihovega nacionalnega usposabljanja veljajo obveznosti stalnega usposabljanja, zato se lahko udeležijo ustreznih zunanjih seminarjev. Komisija jim tudi svetuje, naj se udeležijo spletnega tečaja usposabljanja o pravu, politiki raznolikosti in invalidnosti na nacionalni ravni. Poleg tega sedem članov specializirane skupine urada za poravnavo SSZZ za področje invalidnosti osebju EU, ki je invalid ali ima invalidnega družinskega člana, zagotavlja osebni in namenski pristop. Člani te skupine tesno sodelujejo s Komisijo in službami za človekove pravice drugih institucij ter sodelujejo na ustreznih seminarjih ali konferencah.
23. Nazadnje, Komisija ni imela predloženih statističnih podatkov (vprašanje F), ki bi jih zahtevala varuhinja človekovih pravic v zvezi s številom prejetih prošenj za priznanje hude bolezni, povezanih z invalidnostjo, in njihovim izidom. Komisija je kljub temu navedla, da je od leta 2020 prejela 39 pritožb na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov v zvezi z nepriznavanjem hude bolezni. Čeprav ni mogla ugotoviti deleža pritožb, ki so jih vložili invalidi, je ugotovila, da je prosilec v devetih primerih navedel domnevno invalidnost.
Ocena varuha človekovih pravic
24. V Konvenciji OZN o pravicah invalidov je navedeno, da imajo invalidi pravico do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda brez diskriminacije na podlagi invalidnosti. EU se je ob ratifikaciji Konvencije kot država pogodbenica zavezala, da bo na tem področju ustrezno ukrepala. To med drugim vključuje zavezo o prepovedi diskriminacije pri zagotavljanju zdravstvenega zavarovanja, ki mora biti zagotovljeno na pošten in razumen način [13].
25. Ko je varuhinja človekovih pravic leta 2016 prvič preučila to zadevo, je njena preiskava sledila pomislekom odbora ZN, da je SSZZ diskriminiral invalide. Takrat je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da dejstvo, da Komisija ni ukrepala na priporočilo odbora ZN, naj se skupni sistem zdravstvenega zavarovanja revidira, pomeni nepravilnost. Komisijo je pozvala, naj kadrovske predpise razlaga ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov in spremeni smernice o preiskovalnih postopkih, da bodo ustreznejše in učinkovitejše pri ocenjevanju resnosti posebnega položaja invalidov. Varuhinja človekovih pravic je podala več predlogov o tem, kako bi bilo to mogoče storiti v SDI, na primer s pojasnitvijo sedanjega besedila, uvedbo posebnih dodatnih določb ali uvedbo sklopa alternativnih meril, ki se uporabljajo za invalidnost [14].
26. Namen te strateške pobude je bil oceniti, ali so spremembe skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, ki jih je uvedla Komisija, učinkovito obravnavale pomisleke, ki sta jih Odbor ZN izrazila leta 2015, varuhinja človekovih pravic pa leta 2018. Žal varuh človekovih pravic na podlagi odgovora Komisije ni prepričan, da je tako, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
27. Prvič, kar zadeva SDI , je glavna sprememba, uvedena z njihovo revizijo leta 2020, izrecna kodifikacija prakse, ki je ne le že obstajala, ampak se je tudi že zahtevala v skladu s sodno prakso EU [15] Narava in kumulativni učinek štirih meril v primerih invalidnosti sta ostala nespremenjena. Revizija smernic o preiskovalnih postopkih iz leta 2020 tako v veliki meri ohranja sistem, kakršen je obstajal že pred priporočilom odbora ZN.
28. Glede na to varuhinja meni, da takšne površinske spremembe verjetno ne bodo zadostovale za odpravo temeljne skrbi odbora ZN, da skupni sistem zdravstvenega zavarovanja diskriminira invalide. Opozarja, kot je to storila leta 2018, da načeli enakega obravnavanja in nediskriminacije zahtevata, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je taka obravnava objektivno utemeljena.[16] Da bi se to v celoti izvajalo, bi morala Komisija upoštevati diskriminacijo invalidov kot skupine (ker štiri merila, čeprav so po videzu nevtralna, niso bila zasnovana z mislijo na invalidnost) in znotraj njihove skupine (ker lahko prizadetosti s primerljivimi učinki na vsakdanje življenje, odvisno od njihove narave, bolj ali manj enostavno izpolnjujejo štiri merila). Varuhinja človekovih pravic ponovno poziva Komisijo, naj razmisli o načinih za revizijo pravil, ki urejajo skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, da se zagotovi celovito kritje zdravstvenih potreb, povezanih z invalidnostjo, v skladu s pozivi Odbora ZN in zahtevami EU kot države pogodbenice Konvencije ZN o pravicah invalidov.
29. Drugič, kar zadeva druge ukrepe za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o pravicah invalidov pri zagotavljanju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, je varuhinja človekovih pravic zaskrbljena, da Komisija morda ne bo izpolnjevala standardov, ki se od nje pričakujejo v zvezi z ukrepi ozaveščanja, usposabljanja in spremljanja.
30. Natančneje, v skladu s sedanjimi smernicami o preiskovalnih postopkih je skladnost skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja s Konvencijo ZN o pravicah invalidov večinoma odvisna od večje prožnosti, ki je zagotovljena uradnemu zdravniku, odgovornemu za dokumentacijo. Vendar se zdi, da Komisija ni razvila usposabljanja ali smernic, s katerimi bi zagotovila, da njeni zdravstveni delavci uporabljajo to prožnost v skladu s Konvencijo.[17] Namesto tega se zdi, da se Komisija zanaša na obveznost zdravstvenega osebja, da se stalno strokovno izpopolnjuje, vendar brez pregleda vsebine teh programov ali nadaljnjega posebnega usposabljanja o pristopu človekovih pravic do invalidnosti v zvezi s smernicami o preiskovalnih postopkih.
31. Varuhinja človekovih pravic ni prepričana, da dejstvo, da lahko o najbolj zapletenih dosjejih kolegialno razpravljajo uradni zdravniki, zadostuje za zagotovitev doslednosti, predvidljivosti in skladnosti s Konvencijo ZN o pravicah invalidov pri obdelavi dosjejev, povezanih z invalidnostjo. To je še bolj zaskrbljujoče, saj se zdi, da Komisija nima vzpostavljenega sistema za spremljanje števila vlog za priznanje „hude bolezni“, ki jih vložijo invalidi ali se vložijo v njihovem imenu, in njihovega izida.[18] Glede na navedeno je vprašljivo, kako lahko Komisija z gotovostjo potrdi, da se skupni sistem zdravstvenega zavarovanja izvaja v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.
32. Čeprav varuhinja človekovih pravic pozdravlja in priznava prizadevanja Komisije v zvezi z nekaterimi vidiki njene prejšnje preiskave, je še vedno razočarana nad splošno ravnjo sodelovanja Komisije pri tem vprašanju v zadnjem desetletju. Opozarja, da Konvencija ZN o pravicah invalidov vsebuje izrecne obveznosti za države pogodbenice v zvezi z zbiranjem informacij za oblikovanje in izvajanje politik za zagotovitev polnega učinka Konvencije.[19] Glede na navedeno poziva Komisijo, naj začne učinkovito spremljati položaj invalidov v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja in preuči druge ukrepe, s katerimi bi lahko ta sistem postal skladen s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.
33. Varuhinja človekovih pravic bo kot članica okvira EU za Konvencijo ZN o pravicah invalidov še naprej spremljala zadevo in počakala na izid drugega pregleda EU, ki ga bo opravil odbor ZN.
Sklepne ugotovitve
Varuhinja človekovih pravic zaključi to strateško pobudo z naslednjimi sklepi:
Varuhinja človekovih pravic ni prepričana, da je revizija pravil, ki urejajo skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, ki jo je Komisija izvedla leta 2020, zadostovala za odpravo pomislekov odbora OZN, da skupni sistem zdravstvenega zavarovanja diskriminira invalide.
Varuhinja človekovih pravic bo kot članica okvira EU za Konvencijo ZN o pravicah invalidov še naprej spremljala to zadevo in počakala na izid drugega pregleda EU, ki ga bo opravil Odbor ZN.
Komisija bo obveščena o tem sklepnem dopisu.
Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic
Strasbourg, 12. 2025
[1] Člen 72 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, določenih z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68.
[2] Člen 25 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, na voljo na: https://www.un.org/disabilities/documents/convention/convoptprot-e.pdf
[3] Alternativno poročilo Evropskega invalidskega foruma o izvajanju Konvencije ZN o pravicah invalidov, str. 75, na voljo na: https://www.autismeurope.org/wp-content/uploads/2017/08/2015-03-04-edf-alternative-report-final-accessible.pdf
[4] Sklepne ugotovitve o začetnem poročilu Evropske unije, CRPD/C/EU/CO/1, odstavki 86–87, na voljo na: https://digitallibrary.un.org/record/812354?ln=en&v=pdf
[5] Vse podrobnosti o poizvedbi OI/4/2016/EA, priporočilu in predlogih za izboljšave so na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/112191
[6] Sklep Komisije C(2020) 3002 final.
[7] Dopis in seznam vprašanj sta na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/opening-summary/en/18217 0
[8] Na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/doc/correspondence/en/194374
[9] Strategija EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, na voljo na: https://employment-social-affairs.ec.europa.eu/policies-and-activities/social-protection-social-inclusion/persons-disabilities/union-equality-strategy-rights-persons-disabilities-2021-2030_sl
[10] Namreč tuberkuloza, otroška paraliza, rak in duševne bolezni.
[11] Sklep Komisije C(2020) 3002 final.
[12] Komisija je bila pozvana, naj predloži pripombe v zvezi z naslednjimi tremi predlogi za izboljšanje: (1) Komisija bi morala objaviti neizčrpen seznam podpornih pripomočkov, za katere se povrnejo stroški na podlagi smernic o preiskovalnih postopkih. (4) Kadar se to še ne dogaja, bi morala Komisija zagotoviti, da je posebno usposabljanje o obravnavanju invalidnosti del uvajalnega programa za njeno osebje, ki se ukvarja s povezanimi vprašanji, pa tudi za osebje na vodstveni ravni. (5) Komisija bi morala vzpostaviti redne stike z združenji invalidnih uslužbencev EU ali invalidnih družinskih članov, da bi prejela povratne informacije o vsakodnevni uporabi skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja in socialnih sistemov za invalide. Komisija bi se morala tudi smiselno, pravočasno in strukturirano posvetovati s temi združenji pri razvoju in izvajanju zakonodaje in politik, ki jih zadevajo.
[13] Člen 25(e) Konvencije ZN o pravicah invalidov, na voljo na: https://www.un.org/disabilities/documents/convention/convoptprot-e.pdf
[14] Priporočilo varuha človekovih pravic v OI/4/2016/EA, zlasti odstavki 32–34, na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/99578
[15] Glej na primer zadevo F-23/10, Allen proti Komisiji, točka 79: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=F-23/10&language=EN ; ali novejša sodba v zadevi IR proti Komisiji, T-685/21, točke 61–62: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=en&td=ALL&num=T-685/21
[16] Sodba Sodišča z dne 10. januarja 2006 v zadevi IATA in ELFAA, C‐344/04, točka 95, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=en&num=c-344/04
[17] Kot se zahteva v skladu s členom 25(d) Konvencije ZN o pravicah invalidov, na voljo na: https://www.un.org/disabilities/documents/convention/convoptprot-e.pdf.
[18] Vprašanje razpoložljivih podatkov za konkretno oceno vključevanja invalidov v delovno silo EU je bilo izpostavljeno tudi v nedavnem poročilu Evropskega računskega sodišča z naslovom „Podpora invalidom. Praktični učinek ukrepov EU je omejen“, zlasti odstavki 61–69 in 92, na voljo na: https://www.eca.europa.eu/ECAPublications/SR-2023-20/SR-2023-20_EN.pdf.
[19] Člen 31 Konvencije ZN o pravicah invalidov, na voljo na: https://www.un.org/disabilities/documents/convention/convoptprot-e.pdf