- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Zaključni dopis o strateški pobudi o tem, kako institucije, organi, uradi in agencije EU evidentirajo besedilna in takojšnja sporočila, ki jih uslužbenci pošljejo/prejmejo v okviru svoje poklicne dejavnosti (SI/4/2021/MIG)
Zaključna opomba - Datum Sreda | 13 julij 2022
Primer SI/4/2021/MIG - Preiskava uvedena dne Sreda | 30 junij 2021 - Odločba z dne Sreda | 13 julij 2022 - Zadevne institucije Evropski parlament | Svet Evropske unije | Evropska agencija za mejno in obalno stražo | Evropska agencija za kemikalije | Evropska agencija za varnost hrane | Evropska agencija za zdravila | Evropska komisija | Evropska centralna banka - Država Francija
Uprava EU pri svojem vsakdanjem delu vse pogosteje uporablja sredstva sodobne elektronske komunikacije. To bi se moralo odražati v pravilih in praksah upravljanja dokumentov uprave EU.
Glede na navedeno je bil namen te strateške pobude začeti razpravo o ustreznih pravilih in praksah vodenja evidenc v zvezi z elektronsko komunikacijo, kot sta besedilno in takojšnje sporočanje. V ta namen je varuhinja človekovih pravic zbrala informacije iz vse uprave EU. Preučila je tudi pravila in prakse na nacionalni in mednarodni ravni.
Varuhinja človekovih pravic na podlagi zbranih informacij daje praktična priporočila, ki bi lahko usmerjala prakse uprave EU v prihodnje.
Ozadje
1. Uprava EU tako kot katera koli druga javna uprava pri svojem vsakdanjem delu uporablja sredstva sodobne elektronske komunikacije. Zaradi krize zaradi COVID-19 in s tem povezanih ureditev dela na daljavo se je njihova uporaba še povečala.
2. Uprava EU bi morala v svojih pravilih in praksah upravljanja dokumentov upoštevati realnost sodobnega komuniciranja.
3. Upravičeno je domnevati, da ni praktično izvedljivo, da bi uslužbenci evidentirali vsa besedilna in takojšnja sporočila, ki so jih poslali ali prejeli v okviru svoje poklicne dejavnosti. Vendar to, ali naj se določena informacija zapiše v sistem upravljanja dokumentov uprave ali ne, ne bi smelo biti odvisno od medija – naj bo to pismo, elektronska pošta, besedilo ali neposredno sporočilo –, temveč od njegove vsebine.
4. Evidentiranje informacij ima pomembno vlogo pri olajševanju njihove izmenjave, zagotavljanju dokazov o sprejetih ukrepih, izpolnjevanju pravnih obveznosti institucij in ohranjanju njihovega spomina. Je tudi predpogoj za to, da uprava EU izpolni svoje obveznosti glede preglednosti, zlasti z olajšanjem dostopa javnosti do dokumentov in izvajanjem načela odgovornosti javnih ukrepov [1].
5. O snemanju besedilnih in takojšnjih sporočil ter njihovem razkritju se je v zadnjih letih razpravljalo v več državah članicah EU.[2] O tem vprašanju je bil obveščen tudi varuh človekovih pravic [3].
6. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da je čas za začetek razprave o ustreznih pravilih in praksah vodenja evidenc, ko gre za elektronsko komunikacijo, kot sta besedilno in takojšnje sporočanje, na ravni uprave EU.
7. V ta namen je varuh človekovih pravic zbral informacije o pravilih in praksah v zvezi z beleženjem besedilnih in takojšnjih sporočil iz celotne uprave EU.[4] Varuh človekovih pravic je preučil tudi ustrezna pravila in prakse, ki so bili razviti na nacionalni in mednarodni ravni.[5]
Ugotovitve varuhinje človekovih pravic
8. Vseh osem institucij, organov, uradov in agencij EU, s katerimi je varuhinja človekovih pravic stopila v stik, je navedlo, da so besedilna in takojšnja sporočila načeloma zajeta v splošni opredelitvi dokumenta, določeni v njihovih odločitvah o upravljanju evidenc. Dva medpanožna organa sta imela vzpostavljena bolj specifična pravila.
9. Nobeden od IBAO svojemu osebju ni zagotovil posebnih smernic (ali usposabljanja) o snemanju besedilnih in takojšnjih sporočil. Eden od IBAO je navedel, da bo ocenil potrebo po takih smernicah (ali usposabljanju) v okviru prihodnjega pregleda svoje odločitve o upravljanju evidenc.
10. Dva IBAO sta že imela izkušnje z beleženjem besedilnih in neposrednih sporočil v svojih sistemih za upravljanje dokumentov. Eden od teh IBAO je razkril takojšnja sporočila po prejemu prošnje za dostop javnosti do dokumentov.
11. Nekateri uradi IBAO so navedli, da njihovo osebje, ki obravnava prošnje za dostop javnosti do dokumentov v skladu z Uredbo št. 1049/2001, ne išče zgolj po svojem sistemu za upravljanje dokumentov za registrirane dokumente, da bi opredelilo dokumente, do katerih se zahteva dostop javnosti. Namesto tega se obrnejo tudi na vse ustrezne oddelke/osebje, ki bi lahko imeli ustrezne dokumente, zajete v zahtevi za dostop.
Praktična priporočila
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi zbranih informacij opredelila dobre prakse, ki bi lahko upravo EU vodile pri reševanju tega vprašanja v prihodnosti. Ta so izražena v „praktičnih priporočilih“ v nadaljevanju:
IBAO bi morali:
- Pri pravilih in praksah upravljanja dokumentov upoštevajte vedno večjo uporabo besedila in takojšnjega sporočanja. Konkretno to pomeni, da odločitev o vnosu določene informacije v upravni sistem za upravljanje dokumentov ne bi smela biti odvisna od medija – pisma, elektronske pošte, besedila ali neposrednega sporočila – temveč od njegove vsebine.
- Vzpostaviti tehnološke rešitve, ki omogočajo enostavno beleženje besedilnih in takojšnjih sporočil v sistemih za upravljanje dokumentov. Do takrat pa naj se predvidijo alternativni načini beleženja takih sporočil.
- Izdati jasne smernice za osebje o tem, kako je treba pridobivati, prenašati in beležiti besedilna in takojšnja sporočila, ki izpolnjujejo merila za evidentiranje dokumentov. Vse osebje, ki za delo uporablja elektronske naprave, bi moralo biti sposobno razumeti, kako pridobivati in prenašati besedilna in takojšnja sporočila iz aplikacij ali platform za sporočanje v ustrezen sistem za upravljanje dokumentov.
- Ozaveščati osebje o potrebi po zagotavljanju, da se besedilna in takojšnja sporočila, ki izpolnjujejo merila za beleženje, redno in rutinsko pridobivajo, prenašajo in beležijo. Poleg standardnih sporočil za notranjo komunikacijo bi bilo to mogoče doseči z zagotavljanjem usposabljanja obstoječim uslužbencem in na primer v okviru uvajalnih programov za nove uslužbence.
- Prepričajte se, da so obdobja hrambe besedilnih in takojšnjih sporočil na elektronskih napravah, ki se uporabljajo za delo, v skladu s politiko hrambe.
- Vzpostavljen je postopek za zagotovitev, da se ob odhodu uslužbenca zabeležijo vsi dokumenti, ki jih ima uslužbenec, vključno z vsemi besedilnimi in takojšnjimi sporočili, ki izpolnjujejo merila za evidentiranje.
- priznavajo, da so besedilna in takojšnja sporočila, povezana z delom, „dokumenti“ v smislu Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov;
- Pri obravnavi zahtev za dostop javnosti do dokumentov, ki bi lahko zajemali besedilna in takojšnja sporočila, upoštevajte vse lokacije, kjer bi se taka sporočila lahko shranila, vključno z elektronskimi napravami, ki jih uporablja osebje, in osebju, ki bi lahko imelo taka sporočila, pomagajte pri iskanju, na primer z dajanjem navodil.
- zagotovijo, da njihovo standardno iskalno orodje omogoča identifikacijo besedilnih in takojšnjih sporočil (kot takih), potem ko so bila registrirana v njihovem sistemu za upravljanje dokumentov;
Na tej podlagi varuhinja človekovih pravic zaključuje to strateško pobudo.
Emily O'Reilly
Evropski varuh človekovih pravic
Strasbourg, 13. julija 2022
[1] Sodba Sodišča prve stopnje z dne 26. aprila 2007 v zadevi WWF European Policy Programme proti Svetu, T-264/04, točka 61: ... Za učinkovito izvajanje pravice dostopa do dokumentov morajo zadevne institucije, kolikor je to mogoče, nesamovoljno in predvidljivo pripraviti in hraniti dokumentacijo v zvezi s svojimi dejavnostmi. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/HR/TXT/?uri=CELEX:62004TJ0264
[2] Na primer na Nizozemskem (Raad van Staat Uitspraak 201800258/1/A3, 20. marec 2019), v Nemčiji (upravno sodišče v Berlinu (VG) 2 K 163/18, 26. avgust 2020) in na Irskem (irski informacijski pooblaščenec, številka zadeve: 180450, 15. maj 2019).
[3] https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/134237 (zadeva 1219/2020/MIG) in https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/151678 (zadeva 1316/2021/MIG).
[4] Varuhinja človekovih pravic je v okviru te strateške pobude stopila v stik z osmimi institucijami, organi, uradi in agencijami EU, in sicer z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom EU, Evropsko centralno banko (ECB), Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA), Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), Evropsko agencijo za zdravila (EMA) ter Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex).
[5] Glej na primer Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (CETS št. 205): https://www.coe.int/en/web/conventions/full-list?module=treaty-detail&treatynum=205.