Uporaba diskrecijske pravice ne more povzročiti arbitrarnosti. Javni organ mora vedno imeti dobre razloge za izbiro enega postopka namesto drugega. Običajen del izvajanja diskrecijske pravice je, da se pojasnijo razlogi, zaradi katerih je bilo izbrano določeno ravnanje. Poleg tega mora institucija pri odločanju po prostem preudarku delovati v mejah svojih pravnih pooblastil. Pooblastila za odločanje po prostem preudarku so lahko zelo široka, vendar zanje vedno veljajo pravne omejitve. Splošne omejitve takega pooblastila so določene s sodno prakso Sodišča. To na primer zahteva, da upravni organi delujejo dosledno in v dobri veri, se izogibajo diskriminaciji, spoštujejo načela sorazmernosti, enakosti in legitimnih pričakovanj ter spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine.