Spoštovana gospa M.,
16. decembra 1997 ste Evropskemu varuhu človekovih pravic poslali pritožbo v zvezi s številnimi nepravilnostmi v javnem natečaju A 1/97 (španski administratorji), ki ga je organizirala Skupina socialdemokratov Evropskega parlamenta. Vaše trditve se nanašajo na sestavo natečajne komisije in preglednost njenega dela.
februarja 1998 sem vašo pritožbo posredoval predsedniku Evropskega parlamenta s prošnjo za pripombe do konca maja 1998. Generalni sekretar Evropskega parlamenta je 4. junija 1998 zaprosil za enomesečno podaljšanje roka. Po sprejetju te prve zahteve je bila prejeta dodatna zahteva za novo podaljšanje z dne 15. julija 1998. julija 1998 je Evropski parlament poslal svoje mnenje, ki sem vam ga posredoval 4. avgusta s pozivom k predložitvi pripomb. Dne 28. septembra 1998 ste poslali svoje pripombe.
25. februarja 1999 ste mi pisali s predlogom za sporazumno rešitev problema. Vaš predlog sem 3. marca 1999 posredoval Evropskemu parlamentu s prošnjo za pripombe do konca aprila 1999. Ta rok je bil pozneje na zahtevo Evropskega parlamenta preložen na 31. maj 1999. junija 1999 sem prejel odgovor Evropskega parlamenta.
Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je leta 1997 sodeloval na javnem natečaju A 1/97 (španski upravni uslužbenci), ki ga je organizirala skupina socialdemokratov Evropskega parlamenta. Čeprav jo je natečajna komisija zaslišala, njeno ime ni bilo vključeno na rezervni seznam natečaja.
Pritožnica je sekretariatu natečajne komisije poslala dopis, v katerem je zahtevala dostop do svojih pisnih preizkusov. Natečajna komisija jo je obvestila, da ker je njeno delo zaupno, kot je določeno v kadrovskih predpisih in priznano s sodno prakso Sodišča, ne more omogočiti dostopa do njenega pisnega preizkusa. V dopisu je bilo dodano, da je na pisnih preizkusih sicer dosegla visoke ocene (83 točk več kot 100), vendar glede na razgovore, ki jih je opravila natečajna komisija, njenega imena ni bilo mogoče vključiti na rezervni seznam.
Na podlagi še ene zahteve pritožnika jo je natečajna komisija 26. novembra 1997 obvestila, da so bili na rezervni seznam za ta natečaj vključeni trije kandidati, od katerih sta bila dva izbrana za zapolnitev razpoložljivih delovnih mest. Pismo se je nanašalo le na imena teh kandidatov. V odgovoru niso bili navedeni rezultati kandidatov zaradi zaupne narave posvetovanj natečajne komisije. To odločitev je potrdil predsednik politične skupine, pristojne za organizacijo natečaja.
Pritožnik je zato pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložil pritožbo, v kateri je navedel naslednje trditve:
1. Kršitev notranjih postopkov: v pritožbi je bilo navedeno, da številna pravila iz predpisov skupine socialdemokratov niso bila upoštevana:
– Člen 8.1.5: na ustnih preizkusih ni bil prisoten noben predstavnik odbora uslužbencev; poleg tega sta bila v natečajni komisiji več kot dva člana istega državljanstva/jezika testa (španščina).
- Člen 8.1.6: število kandidatov z rezervnega seznama je bilo manjše od trikratnega števila prostih delovnih mest.
- Členi 8.1.5-8.2: odločitev natečajne komisije je podpisal eden od njenih članov brez glasovalne pravice.
Pritožnik je trdil tudi, da je dejstvo, da so imeli nekateri kandidati z rezervnega seznama delovne odnose z nekaterimi člani natečajne komisije, vzbudilo dvome o nepristranskosti njene odločitve.
2. Nepredložitev informacij: po navedbah pritožnice ni prejela ustreznih pojasnil v zvezi z merili za ocenjevanje, ki jih je izbirna komisija upoštevala pri ocenjevanju testov. V zvezi s tem vidikom je pritožnica navedla, da je predsednik skupine socialdemokratov potreboval veliko časa (dva meseca), da je odgovoril na njene zahteve, poleg tega pa je njeno pismo članu izbirne komisije, ki je zastopal odbor uslužbencev, ostalo neodgovorjeno.

Poizvedba

Mnenje Parlamenta
Evropski parlament se je v svojem mnenju skliceval na pripombe, ki jih je predložila skupina socialdemokratov. Če povzamemo, so te pripombe naslednje:
- V zvezi z odsotnostjo predstavnika odbora uslužbencev v natečajni komisiji je bilo v mnenju poudarjeno, da mora njen predsednik za sestavo natečajne komisije le preveriti, ali je prisotno minimalno število članov, da se doseže sklepčnost. Poleg tega nobeden od kandidatov pred začetkom testov ni ugovarjal tej zadevi.
Skupina socialdemokratov je pojasnila, da čeprav sta imela dva člana natečajne komisije enako državljanstvo, je bil eden od njiju zgolj opazovalec brez glasovalne pravice. Zato je imel predstavnik španske delegacije le en glas. Skupina socialdemokratov je priznala, da je ta opazovalec podpisal tudi končno odločitev natečajne komisije. Vendar mu kot članu upravnega odbora, čeprav zgolj v posvetovalni vlogi, ni bilo prepovedano podpisati končnega dokumenta.
- V zvezi s številom kandidatov, vključenih na rezervni seznam, je bilo v mnenju poudarjeno, da so bili vključeni samo kandidati, ki so po mnenju natečajne komisije izpolnjevali merila za izbor.
- V mnenju je bila izpodbijana trditev o pristranskosti natečajne komisije zaradi obstoja delovnih odnosov med nekaterimi njenimi člani in nekaterimi kandidati, ki so bili vključeni na rezervni seznam. Skupina socialdemokratov je pojasnila, da podobni odnosi obstajajo tudi v zvezi z drugimi kandidati, ki niso bili izbrani. Poleg tega, ker je natečaj organizirala politična skupina, bi bil upošteven le prejšnji delovni odnos s to skupino.
V zvezi z domnevnim pomanjkanjem informacij in preglednosti je bilo v mnenju navedeno, da je pritožnik ob upoštevanju potrebe po zaupnosti dela natečajne komisije prejel dovolj informacij. V skladu s tem natečajna komisija pritožniku ni bila dolžna predložiti nobenih dodatnih informacij.
Skupina socialdemokratov je pojasnila, da je bila zamuda predsednika njene skupine pri odgovoru posledica njenega pogostega potovanja. V zvezi z odsotnostjo odgovora predstavnika odbora uslužbencev je bilo ugotovljeno, da kot član natečajne komisije ne more dati izjav v imenu komisije v odgovor na pritožnikovo trditev.
Pritožnikove pripombe
Pritožnik je v svojih pripombah poudaril trditve, ki jih je že navedel v svoji pritožbi.
Pritožnica se je sklicevala na vsakega od vidikov v zvezi s kršitvijo notranjih pravil Skupine socialdemokratov, ki so bili po njenem mnenju podlaga za njeno trditev:
- Prvič, v zvezi z odsotnostjo predstavnika odbora uslužbencev je pritožnik menil, da je potreba po doseganju sklepčnosti bolj kvalitativna kot kvantitativna obveznost. Po njenem mnenju je prisotnost predstavnika odbora uslužbencev jamstvo. Njegova odsotnost torej pomeni kršitev postopka iz Kadrovskih predpisov in notranjih pravil Skupine socialdemokratov. Poudarila je tudi, da pred začetkom preizkusa ni izpodbijala sestave natečajne komisije, ker je domnevala, da so njeni člani ravnali v dobri veri.
- Pritožnik je zavrnil tudi pojasnilo Parlamenta o prisotnosti tretjega španskega državljana v natečajni komisiji. Čeprav je Parlament navedel, da je ta oseba opravljala le posvetovalno vlogo, je pritožnik menil, da bi mu morala ta vloga preprečiti podpis končne odločitve natečajne komisije.
- Pritožnica je ponovila svoje trditve glede domnevno majhnega števila kandidatov, vključenih na rezervni seznam.
V zvezi s pomanjkanjem preglednosti je poudarila, da je obsežna razlaga načela zaupnosti posvetovanj izbirne komisije, podana v mnenju Parlamenta, povzročila pomanjkanje preglednosti in informacij. Po njenem mnenju objava izbirnih meril, ki se uporabljajo za njene končne ocene, ne bi vplivala na zaupnost razprav odbora, kot je zahtevala. Pritožnik je svoje stališče podprl z izvlečki iz nedavne sodbe Sodišča v zadevi 254/95 (Innamorati proti Evropskemu parlamentu)(1).
Pritožnik je zavrnil pojasnilo Skupine socialdemokratov o zamudi pri odgovarjanju na njene zahteve zaradi potovanja njenega predsednika. Sklicevala se je na pravila, ki jih uporabljajo službe evropskega varuha človekovih pravic in ki določajo, da bi moral pritožnik prejeti odgovor v razumnem roku.

DODATNE ZAHTEVE

februarja 1999 je pritožnik ponovno pisal Evropskemu varuhu človekovih pravic. Po pogovoru s predsednico španske socialistične delegacije je menila, da je mogoča sporazumna rešitev, po kateri bi bilo njeno ime dodano na rezervni seznam natečaja. 8. marca 1999 je varuh človekovih pravic posredoval pritožnikov predlog Evropskemu parlamentu.
Po več prošnjah za podaljšanje roka je varuh človekovih pravic 15. junija 1999 prejel pripombe Skupine socialdemokratov Evropskega parlamenta. V tem dopisu je skupina navedla, da ne more sprejeti predloga pritožnika. Poudarila je, da je bil rezervni seznam že sestavljen na podlagi kandidatov, ki so se šteli za primerne za to delovno mesto, in da pritožnik takrat ni bil med izbranimi imeni. Dodala je, da bi bila vsaka sprememba rezervnega seznama diskriminatorna do drugih neizbranih kandidatov.

ODLOČBA

Varuh človekovih pravic je na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, in pripomb, ki jih je predložila Evropska komisija, ugotovil naslednje:
1 Obseg pristojnosti evropskega varuha človekovih pravic
1.1. Ker je zadeva usmerjena predvsem proti politični skupini Evropskega parlamenta, varuh človekovih pravic meni, da je treba pred vsebinsko obravnavo zadeve navesti nekaj premislekov o obsegu njegovih pristojnosti.
1.2. Dejansko stanje zadeve se nanaša na odločbe natečajne komisije natečaja, ki ga je organizirala politična skupina Evropskega parlamenta za izbor več začasnih uslužbencev, ki jih bo ta skupina zaposlila.
1.3. Kot je določeno v členu 2(1) njegovega statuta, „Evropski varuh človekovih pravic pomaga pri odkrivanju nepravilnosti pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti“. Do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne ravna v skladu z zanj zavezujočim pravilom ali načelom (2). Obstajajo omejitve glede tega, kaj se lahko šteje za nepravilnost. Zato je treba pritožbe zoper odločitve politične in ne upravne narave šteti za nedopustne. To velja za pritožbe zoper politično delo Evropskega parlamenta ali njegovih organov (3), zlasti dejavnosti njegovih političnih skupin.
1.4 Vendar pa tega, da politične skupine Evropskega parlamenta organizirajo postopek zaposlovanja za izbiro začasnih uslužbencev, ni mogoče v celoti obravnavati kot politično dejavnost. V skladu s členom 14 Sklepa predsedstva Evropskega parlamenta z dne 25. junija 1997 (4) so politične skupine pooblaščene, da izberejo svoje začasne uslužbence in pri tem na podlagi prenosa izvajajo pooblastila organa za imenovanja institucije v skladu s kadrovskimi predpisi.
S tega vidika je organizacija natečajev za izbor začasnih uslužbencev s strani političnih skupin Parlamenta upravna dejavnost, za katero veljajo nekatera pravila Skupnosti. V tem smislu so za tovrstne primere pristojna sodišča Skupnosti, zato sta Sodišče prve stopnje in Sodišče Evropskih skupnosti pristojna za preverjanje skladnosti teh natečajev s pravom Skupnosti.
1.5 Preiskava varuha človekovih pravic je bila zato omejena na oceno, ali so bila v tem primeru pravila in načela Skupnosti ustrezno upoštevana.
2 Domnevne nepravilnosti na podlagi notranjih pravil politične skupine
2.1. Pritožnik je trdil, da je med natečajem prišlo do številnih nepravilnosti. Te nepravilnosti so se nanašale na:
a. Sestava natečajne komisije: odsotnost predstavnika odbora uslužbencev med ustnimi preizkusi; prisotnost več kot dveh članov iste narodnosti/jezika testa v natečajni komisiji; podpis končnega akta natečajne komisije s strani enega od njenih članov brez glasovalne pravice; ter delovna razmerja med nekaterimi člani natečajne komisije in več kandidati.
b. Omejeno število kandidatov, vključenih na rezervni seznam.
Pritožnik je poudaril, da so vse te nepravilnosti v nasprotju z notranjimi predpisi Skupine socialdemokratov.
2.2. Opozoriti je treba, da so domnevno nespoštovani predpisi naslovljeni na člane politične skupine Evropskega parlamenta. Glede na politično naravo tega dela nadzor nad uporabo teh pravil presega pristojnosti varuha človekovih pravic.
2.3. Domnevne nepravilnosti pa so se pojavile med postopkom zaposlovanja, v katerem je politična skupina delovala z organom in v imenu organa Evropskega parlamenta za imenovanja. S tega vidika je bila organizacija natečaja upravna dejavnost na podlagi prava Skupnosti, ki je bila predmet nadzora sodišč Skupnosti. Varuh človekovih pravic je zato za oceno domnevnih nepravilnosti poskušal pojasniti, ali natečajna komisija ni ravnala v skladu s pravilom ali načelom Skupnosti, ki bi jo zavezovalo.
2.4. Nekatere trditve pritožnika so se nanašale na nepravilno sestavo natečajne komisije.
Kot so ugotovila sodišča Skupnosti, se sestava natečajne komisije šteje za neprimerno, če ne more zagotoviti objektivne ocene kakovosti kandidatov (5). Varuh človekovih pravic na podlagi informacij, predloženih med preiskavo, ne more sklepati, da natečajna komisija pri ocenjevanju sposobnosti kandidatov ni bila objektivna. Varuh zato ugotavlja, da ni dokazov o nepravilnostih v zvezi s tem vidikom zadeve.
2.5. V zvezi s kandidati, ki naj bi bili vključeni na rezervni seznam natečaja, je pritožnik menil, da bi moralo število izbranih kandidatov vključevati trikratno število prostih delovnih mest. Po mnenju Parlamenta je skupina socialdemokratov navedla, da je natečajna komisija na rezervni seznam vključila samo tiste kandidate, ki so bili ocenjeni kot primerni na podlagi natečaja.
2.6. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da člen 5(5) kadrovskih predpisov določa, da „izbirna komisija pripravi seznam primernih kandidatov [ ]; seznam vsebuje, kadar je to mogoče, vsaj dvakrat toliko imen, kot je prostih delovnih mest.“
Glede na prejšnje določbe ima natečajna komisija določeno diskrecijsko pravico glede števila primernih kandidatov, ki se vključijo na rezervni seznam. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da ni dokazov o nepravilnostih v zvezi s tem vidikom zadeve.
3 Informacije o merilih za ocenjevanje preskusov
3.1. Pritožnica je navedla, da ji kljub številnim zahtevam, naslovljenim na tajnika natečajne komisije, člana, ki zastopa odbor uslužbencev, in predsednika skupine, merila za ocenjevanje testov niso bila pojasnjena. Parlament je v svojem mnenju navedel, da je bila pritožnica obveščena o svojih ocenah na pisnem in ustnem preizkusu. Zaradi zaupnosti posvetovanj natečajne komisije ji ni bilo mogoče posredovati nobenih dodatnih informacij.
V sedanjem stanju prava Skupnosti ni pravne podlage za domnevo, da mora Parlament razkriti podrobne informacije o merilih, ki jih izbirna komisija upošteva pri ocenjevanju testov. Varuh zato ugotavlja, da ni dokazov o nepravilnostih v zvezi s tem vidikom zadeve.
3.2. Varuh človekovih pravic pa bi moral Parlament opozoriti na dejstvo, da bi Parlament s posredovanjem podrobnejših informacij o merilih ocenjevanja kandidatom znatno povečal preglednost pri zaposlovanju in bi lahko tudi olajšal delo izbirnih komisij pri obravnavi zahtev in pritožb kandidatov.
4 Zaključek
Na podlagi preiskav evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropski parlament ni ravnal nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

NADALJNJE OPOZORILO

Vse trditve pritožnika so se nanašale na obtožbe o morebitnih kršitvah notranjih predpisov politične skupine. Kot je varuh človekovih pravic že navedel, zagotavljanje pravilne uporabe teh pravil presega njegove pristojnosti.
Kljub temu politična skupina pri izvajanju postopka zaposlovanja začasnih uslužbencev deluje v imenu Parlamenta kot organ za imenovanja institucije in bi zato morala upoštevati ustrezna pravila in načela Skupnosti o dobrem upravljanju. Ker državljani te vrste postopkov pogosto dojemajo kot uradne natečaje Skupnosti, bi morala imeti tudi sama institucija nadzorno vlogo, da bi zagotovila pravilno izvajanje teh postopkov zaposlovanja ob ustreznem upoštevanju veljavnih pravnih pravil in načel. S tem bi Parlament prispeval h krepitvi odnosov Unije z njenimi državljani.
S spoštovanjem,
Jacob SÖDERMAN

---

(1) Zadeva C-254/95, Evropski parlament proti Angelu Innamoratiju, Recueil 1996, str. I-3423.

(2) Evropski varuh človekovih pravic, Letno poročilo 1997, str. 23.

(3) Evropski varuh človekovih pravic, Letno poročilo 1995, str. 17–18.

(4) PE 259.383/BUR.

(5) Glej združeni zadevi T-32/89 in T-39/89, Georges Marcopoulos proti SES [1990] Recueil-II-0281, odst. 37–41.