- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Odločba v zadevi 861/2017/PL o tem, da je Evropska komisija zavrnila dostop javnosti do vseh dokumentov, povezanih z dvema postopkoma za ugotavljanje kršitev proti Združenemu kraljestvu, v zvezi s tem, kako uporablja direktivo o prostem gibanju
Odločba
Primer 861/2017/PL - Preiskava uvedena dne Petek | 16 junij 2017 - Odločba z dne Torek | 19 december 2017 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija ( Nepravilnosti niso bile odkrite ) - Država Belgija
Zadeva se je nanašala na zavrnitev Evropske komisije, da javnosti odobri dostop do vseh dokumentov, povezanih z dvema postopkoma za ugotavljanje kršitev proti Združenemu kraljestvu v zvezi s tem, kako uporablja „direktivo o prostem gibanju“, na zahtevo poslanke Evropskega parlamenta Sophie in „t Veld.
Komisija je svojo odločitev o zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov utemeljila s potrebo po zaščiti tekočih postopkov za ugotavljanje kršitev. Menila je, da ni prevladujočega javnega interesa za razkritje dokumentov. Pritožnik se ni strinjal in se je obrnil na varuha človekovih pravic.
Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo in pregledala spise v zvezi z obema postopkoma za ugotavljanje kršitev. Potrdila je, da postopki še vedno potekajo in bi jih razkritje dokumentov lahko ogrozilo. Na podlagi pregleda dokumentov je menila, da ni prevladujočega javnega interesa, ki bi upravičeval razkritje dokumentov. Zato je ugotovila, da pri zavrnitvi dostopa ni bilo nepravilnosti.
Ozadje pritožbe
1. Evropska komisija je v letih 2011 in 2012 začela dva postopka za ugotavljanje kršitev [1] proti Združenemu kraljestvu v zvezi z njegovo uporabo Direktive 2004/38/ES o prostem gibanju [2]. Postopki za ugotavljanje kršitev se med drugim nanašajo na ozko razlago zahtev za priznanje stalnega prebivališča, ki jo je podalo Združeno kraljestvo.
2. Komisija je aprila 2012 napovedala, da bo Združenemu kraljestvu dala na voljo „dva meseca za uskladitev s pravili Evropske unije o prostem gibanju državljanov EU in njihovih družin po vsej EU ali za obravnavo zadeve pred sodiščem EU“.[3] Vendar je leta 2017 v odgovor na vprašanja Evropskega parlamenta navedla, da postopki za ugotavljanje kršitev še potekajo.
3. Pritožnik, poslanka Evropskega parlamenta Sophie in ‘t Veld, je 9. marca 2017 zaprosil za dostop javnosti do vseh dokumentov Komisije v zvezi z obema postopkoma za ugotavljanje kršitev.
4. Komisija je 29. marca 2017 zavrnila dostop do zahtevanih dokumentov in svojo odločitev v skladu z določbami uredbe EU o dostopu javnosti do dokumentov utemeljila z navedbo, da bi razkritje oslabilo tekoče postopke za ugotavljanje kršitev [4]. Komisija je tudi menila, da ni prevladujočega javnega interesa za razkritje dokumentov.
5. Pritožnik je Komisijo pozval, naj ponovno preuči svojo odločitev s „potrdilno prošnjo“[5]. Po pregledu je Komisija potrdila svojo odločitev, da zavrne dostop javnosti do vseh zahtevanih dokumentov. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z odgovorom Komisije, se je obrnil na varuha človekovih pravic.
Preiskava
6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo pritožbe, da je Komisija neupravičeno zavrnila dostop javnosti do dokumentov, povezanih s postopki za ugotavljanje kršitev proti Združenemu kraljestvu v zvezi z uporabo direktive o prostem gibanju (NIF/2011/2054 in NIF/2012/4106).
7. Varuhinja človekovih pravic je pregledala ustrezne spise. V sklepu varuha človekovih pravic so upoštevani argumenti in stališča, ki so jih predložile stranke.
Neodobritev dostopa do zahtevanih dokumentov s strani Komisije
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
8. Pritožnik je trdil, da Komisija ni pojasnila, kako bi razkritje zahtevanih dokumentov „konkretno in dejansko“ oslabilo tekoče postopke.[6] Trdila je, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje zaradi negotovosti glede položaja državljanov iz drugih držav članic EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, zlasti po uradnem obvestilu Združenega kraljestva o nameri, da izstopi iz EU.
9. Komisija je v končnem odgovoru potrdila svojo zavrnitev popolnega ali delnega dostopa do zahtevanih dokumentov. Trdila je, da je bilo v sodni praksi EU ugotovljeno, da je Komisija upravičeno uporabila splošni pristop nerazkritja dokumentov v tekočih postopkih za ugotavljanje kršitev [7]. Zato ji ni treba izvesti posebne in individualne ocene vsebine vsakega zahtevanega dokumenta.
10. Komisija je trdila tudi, da ni prevladujočega javnega interesa za odobritev dostopa do zahtevanih dokumentov. Navedla je, da državljanom drugih držav članic EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, „ni treba imeti dostopa do dokumentov postopka za ugotavljanje kršitev, da bi vedeli, kakšne so njihove sedanje pravice. kar zadeva njihov položaj po izstopu, ki bo odvisen od pogojev sporazuma o izstopu; iz dokumentov postopka za ugotavljanje kršitev nikakor ni mogoče razbrati, za katere določbe tega sporazuma se pogajanja še niso začela“.
Ocena varuha človekovih pravic
11. Institucije EU lahko zavrnejo prošnje za dostop javnosti do dokumentov na podlagi „splošne domneve“ o nerazkritju za nekatere kategorije dokumentov [8]. Ena od teh kategorij vključuje dokumente iz postopkov za ugotavljanje kršitev v „predsodni fazi“[9]. V sodni praksi EU [10] je bilo ugotovljeno, da splošna domneva nerazkritja pomeni, da zadevni instituciji ni treba oceniti, kako zadevni dokumenti konkretno in posamično ogrožajo varovani interes.
12. Vendar varuhinja človekovih pravic meni, da bi lahko bila zgornja domneva vprašljiva, če Komisija ne bi dejavno obravnavala postopka za ugotavljanje kršitev.
13. Varuhinja človekovih pravic je pregledala spise v zvezi z obema postopkoma za ugotavljanje kršitev. Inšpekcijski pregled je potrdil, da oba postopka za ugotavljanje kršitev še vedno potekata in da ju Komisija dejavno obravnava. Skupina, ki se je ukvarjala z zadevo, je zlasti preučila notranje dokumente in korespondenco, ki potrjujejo, da so spisi aktivni. Zadnji dokumenti so bili predloženi konec junija 2017, tj. po datumu zahtevka.
14. Iz tega sledi, da je Komisija upravičeno zavrnila dostop do zahtevanih dokumentov, pri čemer je uporabila splošno domnevo, da bi njihovo razkritje verjetno ogrozilo tekoče postopke za ugotavljanje kršitev [11].
15. Tudi če se uporablja splošna domneva, bi bilo treba dokumente kljub temu objaviti, če obstaja jasen javni interes za razkritje, ki prevlada nad splošno domnevo o nerazkritju. V ta namen je pritožnik trdil, da je razkritje dokumentov utemeljeno z „interesom več kot treh milijonov evropskih državljanov v Združenem kraljestvu, ki morajo nujno vedeti, kakšen je njihov položaj, zlasti glede na uradno obvestilo o brexitu v skladu s členom 50 (....)“.
16. Pritožnik trdi, prvič, da bi razkritje teh dokumentov prineslo jasnost državljanom iz drugih držav članic EU, ki trenutno prebivajo v Združenem kraljestvu, in drugič, da so te informacije še posebej pomembne glede na načrtovani izstop Združenega kraljestva iz EU.
17. Varuhinja človekovih pravic po pregledu dokumentov meni, da razkritje ne bi obravnavalo teh argumentov javnega interesa.
18. Varuhinja človekovih pravic se strinja, da dokumenti državljanom drugih držav članic EU, ki trenutno prebivajo v Združenem kraljestvu, ne bi zagotavljali informacij o trenutnem stanju v zvezi z njihovimi pravicami na podlagi Pogodbe EU in direktive o prostem gibanju. Zato iz teh razlogov ne prevlada javni interes za razkritje.
19. Kar zadeva pravice državljanov EU po izstopu Združenega kraljestva iz EU, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pogajanja med Združenim kraljestvom in EU še potekajo. Razkritje zahtevanih dokumentov ne bi bilo v javnem interesu, da se pojasnijo pravice državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, po izstopu Združenega kraljestva iz EU.
20. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da ni jasnega prevladujočega javnega interesa, ki bi izpodbil splošno domnevo in upravičil razkritje zahtevanih dokumentov. Tako ugotavlja, da odločitev Komisije, da zavrne dostop do zahtevanih dokumentov, ni bila v nasprotju z Uredbo št. 1049/2001.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:
Evropska komisija ni storila nobene nepravilnosti, ko je zavrnila dostop javnosti do dokumentov, povezanih z dvema postopkoma za ugotavljanje kršitev proti Združenemu kraljestvu v zvezi z načinom uporabe direktive o prostem gibanju.
Pritožnik in Evropska komisija bosta obveščena o tej odločitvi.
Emily O▪Reilly
Evropski varuh človekovih pravic
Strasbourg, 19. december 2017
[1] NIF/2011/2054 in NIF/2012/4106
[2] Direktiva o pravici državljanov EU in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic
[3] Sporočilo za javnost Evropske komisije z dne 26. aprila 2012, http://europa.eu/rapid/press-release_IP-12-417_EN.htm.
[4] Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov EU institucijam EU omogoča, da zavrnejo dostop do dokumentov zaradi varstva „inšpekcijskih pregledov, preiskav in revizij“, tretja alinea člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001, UL 2001, L 145, str. 43.
[5] Člen 7(2) Uredbe št. 1049/2001.
[6] Sodba z dne 4. maja 2012 v zadevi Sophie in ’t Veld proti Svetu, T-529/09, ECLI:EU:T:2012:215.
[7] Sodba z dne 14. novembra 2013, LPN in Finska/Komisija, zadevi C-514/11 P in C-605/11 P, EU:C:2013:738, točke 55 in od 65 do 68.
[8] Glej sodbo z dne 16. julija 2015, ClientEarth/Komisija (C-612/13 P, EU:C:2015:486, točka 77 in navedena sodna praksa).
[9] Predhodna faza postopka zaradi neizpolnitve obveznosti je, kadar Komisija postopka ni niti končala niti ni bil predložen Sodišču.
[10] Glej zgoraj navedeno sodbo LPN in Finska proti Komisiji, točka 45, in navedeno sodno prakso.
[11] Glej opombo 6.