Ozadje pritožbe

1. Pritožnik, poslanec Evropskega parlamenta, je želel informacije o stikih, ki jih je imela Evropska komisija z zasebnimi podjetji IT pri pripravi predloga direktive EU o evidenci podatkov o potnikih (PNR)^[1]. V ta namen je v skladu z uredbo EU o dostopu do dokumentov (Uredba 1049/2001)^[2] zahtevala „vse dokumente Komisije, ki ustrezajo sestankom in lobističnim stikom komisarjev in uradnikov Komisije s (...) podjetji, specializiranimi za vzpostavitev in vzdrževanje sistemov evidence podatkov o potnikih (PNR) in/ali izpopolnjenih informacij o potnikih (API) od leta 2010 do danes“.

2. Komisija je po redigiranju osebnih podatkov [3] odobrila delni dostop do treh dopisov med njo in podjetjem ter do dveh poročil o sestankih z zainteresiranimi stranmi iz industrije, ki jih je organiziral Direktorat Komisije za migracije in notranje zadeve (GD HOME).

3. Pritožnik je zahteval pregled [4] sklepa Komisije in poudaril, da Komisija ni opredelila nobenega elektronskega sporočila, ki bi spadalo na področje uporabe zahtevka.

4. Po ponovnem, osredotočenem iskanju elektronskih sporočil je Komisija opredelila dodatnih 19 dokumentov, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve, in sicer elektronska sporočila, izmenjana med GD HOME in več podjetji. Komisija je po posvetovanju z avtorji nekaterih elektronskih sporočil [5] in po lastni proučitvi odobrila širok delni dostop do na novo opredeljenih dokumentov ob upoštevanju redigiranja osebnih in poslovno občutljivih podatkov.

5. Komisija je za določeno elektronsko sporočilo z dne 9. februarja 2015, ki ga je podjetje za IT poslalo uslužbencu GD HOME, prikrila nekatere vsebine. Redigirani stavek v objavljenem elektronskem sporočilu se glasi: „Nedavno smo podpisali dogovor za zagotovitev [redacted].“ Komisija je trdila, da je redigiranje upravičeno na podlagi izjeme za varstvo poslovnih interesov iz Uredbe 1049/2001 [6].

6. Komisija je pojasnila, da „se redigirani deli nanašajo na stranke“ te družbe „in na njene stike“. Menila je, da „so te informacije dejansko imele tržno vrednost, zlasti v konkurenčnem okviru, v katerem se za naročilo poteguje več podjetij“, in da bi njihovo razkritje ogrozilo ‚poslovne interese družbe v zvezi z njenimi strankami in njeno poslovno strategijo, ki so bistveni za njene komercialne dejavnosti“.

7. Komisija je preučila, ali obstaja javni interes za razkritje, ki bi lahko prevladal nad poslovnimi interesi, zaščitenimi z izjemo, in upravičil objavo celotne elektronske pošte. Komisija je navedla, da pritožnik v svoji zahtevi za pregled ni navedel takega javnega interesa in da Komisija tudi ni mogla ugotoviti takega javnega interesa. Zato je Komisija sklenila, da „je v tem primeru javnemu interesu bolje služiti tako, da deli dokumentov [...] ostanejo nerazkriti v skladu z interesi, zaščitenimi z izjemo iz prve alinee člena 4(2) Uredbe 1049/2001“.

8. Pritožnik se je 24. oktobra 2016 obrnil na varuha človekovih pravic.

Preiskava

9. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo v zvezi z naslednjimi vprašanji:

(i) Komisija naj bi neupravičeno zavrnila popoln dostop javnosti do elektronskega sporočila, ki ga je prejela od družbe za informacijsko tehnologijo med pripravo predloga Komisije za direktivo o PNR.

(ii) Komisija, ki je opredelila dodatne ustrezne dokumente o pregledu, pritožniku ni omogočila, da bi zahteval nadaljnji pregled svoje odločitve o zavrnitvi polnega dostopa do zadevnega elektronskega sporočila.

10. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala spis Komisije in organizirala dva nadaljnja sestanka s Komisijo. Varuhinja človekovih pravic je nato vprašala Komisijo, ali bo razmislila o razkritju nekaterih redigiranih informacij. Komisija je odgovorila na to zahtevo, nato pa je pritožnik poslal pripombe na odgovor Komisije.

11. Komisija je sprva zavrnila razkritje večjega dela zadevne kazni. Vendar se je Komisija po ponovnem posvetovanju in pridobitvi soglasja zadevne družbe IT nazadnje strinjala z razkritjem nekaterih redigiranih informacij. To se je nanašalo na pogodbenega partnerja podjetja in namen posla, navedenega v že razkritih delih . Komisija je ponovila, da preostalega nerazkritega dela tega stavka, ki se je nanašal na poslovno strategijo družbe, ni bilo mogoče razkriti iz razlogov, navedenih v njenem sklepu.

12. V odločitvi varuhinje človekovih pravic so upoštevani argumenti in stališča, ki so jih stranke predložile v vseh fazah preiskave.

Zavrnitev Komisije, da javnosti omogoči popoln dostop do elektronskega sporočila, ki ga je prejela med pripravo direktive o evidenci podatkov o potnikih

13. Varuhinja človekovih pravic priznava, da je Komisija po njenem posredovanju razkrila več delov kazni, do katerih je pritožnik zahteval popoln dostop. Varuh človekovih pravic lahko po pregledu dokumenta potrdi, da so preostale nerazkrite informacije povezane s poslovno strategijo podjetja. Strinja se z razlogi, ki jih je Komisija navedla za utemeljitev svojega stališča, da bi razkritje teh informacij oslabilo poslovne interese družbe.

14. Zato varuhinja človekovih pravic meni, da je Komisija sprejela ustrezne ukrepe za rešitev prvega vprašanja, ki ga je izpostavil pritožnik, in je ugodila temu vidiku pritožbe, in sicer nerazkritju dela elektronske pošte.

Možnost zahtevati nadaljnji pregled odločbe o zavrnitvi dostopa do dokumentov

15. Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija, kadar po zahtevku za pregled odkrije nove dokumente in zavrne popoln ali delni dostop do njih, vložniku omogočiti nadaljnji pregled svoje odločitve v zvezi z navedenimi dokumenti.

Ocena varuha človekovih pravic

16. Uredba št. 1049/2001 določa dvostopenjski postopek. Kadar prvotni odgovor institucije na zahtevo za dostop do dokumentov ne privede do popolnega razkritja, ima prosilec pravico zahtevati, da institucija ponovno preuči svoje stališče [7].  Nato sprejeto dokončno stališče je lahko predmet zunanje revizije, ki jo opravi Sodišče EU ali varuh človekovih pravic.

17. Tako kot v obravnavani zadevi je mogoče, da institucija pri ponovnem preverjanju svojega prvotnega odgovora opredeli več dokumentov, ki spadajo na področje uporabe prvotne prošnje za dostop. Pritožnik meni, da bi morali imeti prosilci v takih primerih možnost ponovnega pregleda na novo zadržanih dokumentov ali delov dokumentov.

18. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da Uredba št. 1049/2001 ne vsebuje nobene take določbe. Stališče pritožnika je sicer razumljivo in logično, vendar ne odraža jasnih določb Uredbe. Razpoložljivost zunanjega pregleda, ki jo je pritožnica uporabila v svojem pristopu do varuha človekovih pravic, pritožnikom omogoča, da izpodbijajo zavrnitev institucije in predložijo pripombe v zvezi z njo. Postopek zunanjega pregleda od institucije zahteva, da utemelji svoje stališče, kar jo implicitno spodbudi, da ponovno preuči svojo odločitev o zadržanju zadevnega dokumenta ali katerega koli njegovega dela.

19. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic ne ugotavlja nepravilnosti na strani Komisije, ker pritožniku ni ponudila nadaljnjega pregleda zadržanih delov na novo najdenih dokumentov. V drugačnih okoliščinah bi lahko bila ustreznost prvotnega iskanja dokumentov v okviru prvotne prošnje na podlagi Uredbe št. 1049/2001 predmet pritožbe, vendar v tem primeru preiskava v zvezi s tem vidikom ni upravičena.

Sklepne ugotovitve

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Komisija je po posredovanju varuha človekovih pravic sprejela ustrezne ukrepe za rešitev prvega vprašanja, ki ga je izpostavil pritožnik.

Komisija ni storila nobene nepravilnosti v zvezi z drugim vprašanjem, ki ga je izpostavil pritožnik.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O▪Reilly
Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 19. december 2017

^[1] Direktiva (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (UL L 119, 4.5.2016, str. 132).

[2] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

[3] V skladu s členom 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

^[4] Z vložitvijo „potrdilne prošnje“ v skladu z Uredbo 1049/2001.

[5] Kot zahteva člen 4(4) Uredbe št. 1049/2001.

[6] Člen 4(2), prva alinea.

[7] Člen 7(2) Uredbe št. 1049/2001 daje prosilcu pravico, da zahteva ponovno preučitev odločitve institucije s „potrdilno prošnjo“.