- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep v zadevi 682/2014/JF o zahtevi Evropske komisije, da osebe, ki zaprosijo za dostop javnosti do dokumentov, navedejo svoj poštni naslov
Odločba
Primer 682/2014/JF - Preiskava uvedena dne Torek | 20 maj 2014 - Priporočilo o Petek | 16 december 2016 - Odločba z dne Torek | 19 december 2017 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija ( Ugotovljene nepravilnosti ) - Država Španija
Evropska komisija je zavrnila prijavo prošnje za dostop javnosti do dokumentov, ki jo je vložila organizacija Access Info Europe, ker ni navedla poštnega naslova. Access Info Europe se je pritožil, da Komisija ne bi smela zahtevati poštnega naslova od osebe, ki zaprosi za dostop javnosti do dokumentov.
Varuhinja človekovih pravic se je seznanila z upravnimi razlogi Komisije za zahtevo za poštni naslov. Komisija je trdila, da lahko posamezniki brez zahteve po predložitvi poštnega naslova enostavno (in z zlorabo) vložijo zahtevo na podlagi izmišljene identitete, nejasne identitete ali identitete tretje osebe. Takšnih konkretnih primerov je bilo že več. Komisija je navedla tudi pravno utemeljitev. Trdila je, da je pravno zavezana poslati („obvestiti“) svoje odločitve o dostopu do dokumentov po pošti v papirni obliki.
Varuhinja človekovih pravic ni dvomila o dejanskem ozadju. Vendar je menila, da je nesorazmerno, da se zahteva glede poštnega naslova uporablja za vse osebe, ki zaprosijo za dostop. Če se zdi, da je zahteva vložena na podlagi lažne identitete, lahko Komisija od osebe preprosto zahteva, da ji pošlje poštni naslov, osebno izkaznico ali drugo sredstvo za identifikacijo.
Stališče Komisije, da je pravno zavezana poslati vse svoje odločitve po pošti v papirni obliki, ni bilo prepričljivo. Varuhinja človekovih pravic je poudarila, da je praksa Komisije za 21. stoletje arhaična in da je ni mogoče opaziti v številnih drugih enakih ali podobnih upravnih postopkih v upravi EU.
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi svojih ugotovitev podala ustrezna priporočila. Komisija jih je zavrnila. Varuhinja človekovih pravic je v sklepu, s katerim je zaključila preiskavo, predlagala izboljšave za posodobitev praks Komisije. Poleg tega je Komisijo ponovno pozvala, naj končno registrira in obravnava posebno prošnjo za dostop do dokumentov, ki jo je tožeča stranka še vedno želela obravnavati.
Priporočilo varuha človekovih pravic [1] (2016)
1. Varuhinja človekovih pravic je v svojem priporočilu Komisijo pozvala, naj od vseh prosilcev ne zahteva več, da predložijo svoj poštni naslov, če je zagotovljen ustrezen alternativni naslov za korespondenco.
2. Prav tako je priporočila, naj Komisija registrira pritožnikovo vlogo in jo nemudoma obravnava.
3. Nazadnje je predlagala, naj Komisija razmisli o alternativnih spletnih sistemih ali elektronskih sredstvih za sporočanje svojih odločitev o zahtevah za dostop javnosti do dokumentov.
Ocena varuha človekovih pravic po priporočilu
4. Komisija je zavrnila priporočilo varuhinje človekovih pravic, naj se od vseh prosilcev ne zahteva več, da predložijo svoj poštni naslov, če je zagotovljen ustrezen alternativni naslov za korespondenco. V bistvu je ponovila argumente iz svojih prejšnjih stališč in poudarila, da „Komisija spoštljivo poudarja, da lahko svobodno odloča o uporabi najprimernejšega sistema za obveščanje o odločitvah v skladu z Uredbo 1049/2001, če je ta sistem v skladu s pravnimi zahtevami [...]“.
5. Komisija je varuhinjo človekovih pravic obvestila, da ni ukrepala na priporočilo varuhinje človekovih pravic, naj prijavo pritožnika evidentira in jo nemudoma obravnava. Vendar je navedla, da če je pritožnik še vedno zainteresiran za registracijo svojega zahtevka, bo to storil zdaj.
6. Komisija se je na predlog varuhinje človekovih pravic za alternativne spletne sisteme odzvala z navedbo, da „čeprav Komisija ne izključuje morebitnih prihodnjih sprememb v načinu uradnega obveščanja o svojih upravnih odločbah, trenutno ni zadovoljivih alternativnih načinov za zagotavljanje pravne varnosti in preprečevanje zlorabe pravice do dostopa javnosti ...“.
7. Skratka, Komisija ni sprejela priporočil varuhinje človekovih pravic ali njenega predloga za izboljšave.
8. Varuhinja človekovih pravic obžaluje stališče Komisije v tej zadevi, za katero meni, da je napačno glede dejstev in prava. Zlasti je zaskrbljena, ker je odgovor Komisije v nasprotju z njenim nasvetom, da uprava EU sama v celoti sprejema digitalno dobo in čim bolj povečuje uporabo elektronskih komunikacij.
9. Varuh človekovih pravic je v celoti podprl prakso preverjanja identitete oseb, ki zaprosijo za dostop javnosti do dokumentov, za vsak primer posebej, kadar obstajajo razlogi za sum zlorabe uveljavljanja te pravice. Vendar je ukrepanje na tej podlagi v vsakem primeru nespoštljivo do državljanov in njihovih temeljnih pravic iz Listine EU o temeljnih pravicah. Varuhinja človekovih pravic je v tej preiskavi svetovala o alternativnih delovnih metodah, kar je storila pri izvajanju svojega mandata na podlagi Pogodbe, da bi odkrila nepravilnosti in pripravila priporočila za njihovo odpravo. Varuhinja človekovih pravic globoko obžaluje, da je Evropska komisija zavrnila ta nasvet, kar jasno pomeni, da dokler so njeni sistemi in postopki „pravni“, meni, da ni treba razmisliti o izboljšavah v korist državljanov in v skladu s splošnimi načeli dobrega upravljanja.
10. Ob zaključku te preiskave varuhinja človekovih pravic poleg potrditve svojih ugotovitev o nepravilnostih predlaga nadaljnje izboljšave.
11. V zvezi s posebno zahtevo za dostop javnosti do dokumentov, vloženo v tej zadevi, lahko varuh človekovih pravic potrdi, da se pritožnik še naprej zanima za zahtevane dokumente. Varuhinja človekovih pravic ponovno globoko obžaluje, da se je Komisija odločila prezreti vse zelo jasne znake stalne želje po javnem dostopu do zahtevanih dokumentov. Vztrajanje pri ponovnih zahtevah in postopkovnih formalnostih, kadar so nepotrebne in nimajo očitnega uporabnega namena, kaže na pomanjkanje spoštovanja temeljnih pravic državljanov. Komisijo zato vljudno prosimo, da prošnjo uradno registrira ob prejemu te odločbe in jo hitro obravnava, v vsakem primeru pa v roku, predvidenem v Uredbi 1049/2001.
Sklepne ugotovitve
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave te pritožbe zaključila z naslednjimi ugotovitvami:
Zahteva Komisije, da morajo vse osebe, ki zaprosijo za dostop javnosti do dokumentov, navesti svoj poštni naslov za ureditev pošiljanja pošte v papirni obliki, je nepravilnost.
Dejstvo, da se Komisija ni registrirala in se ni odzvala na pritožnikovo zahtevo za dostop do dokumentov, je bil primer nepravilnosti.
Poleg zgornjih ugotovitev varuhinja človekovih pravic predlaga naslednje izboljšave:
Varuhinja človekovih pravic poziva Komisijo, naj zahteva medsebojni pregled vprašanj v tej zadevi pri medinstitucionalnem odboru iz člena 15 Uredbe 1049/2001.
Člen 15 določa:
„1. Institucije razvijejo dobre upravne prakse, da bi olajšale uveljavljanje pravice do dostopa, ki jo zagotavlja ta uredba.
2. Institucije ustanovijo medinstitucionalni odbor za preučitev najboljših praks, reševanje morebitnih sporov in razpravo o prihodnjem razvoju dostopa javnosti do dokumentov.“
Varuh človekovih pravic predlaga, da se v zvezi z zahtevami, prejetimi po elektronski pošti, dogovori, da je za zanesljivost tega komunikacijskega sredstva odgovorna oseba, ki vloži zahtevo, kar na primer pomeni, da je pošiljatelju prepuščena izbira zanesljivega sistema elektronske pošte, obveščanje institucije o morebitnih težavah v zvezi z omejitvami obsega in preverjanje, ali se korespondenca, ki jo prejme institucija, filtrira kot neželena pošta. To bi moralo ublažiti pomisleke, ki bi jih institucije lahko imele v zvezi z uradnim obveščanjem o zadevnih odločitvah.
Če se bo vztrajalo pri stališču, da pošiljanje odločitev po elektronski pošti ni v skladu s pravnimi zahtevami, varuh človekovih pravic predlaga, da se v odboru iz člena 15(2) opravi medsebojni strokovni pregled tega stališča, ki bi lahko posebej obravnaval tudi trditev, da trenutno ni druge možnosti kot pošiljanje odločitev po pošti v papirni obliki. Pri tem se Komisijo spodbuja, naj na primer upošteva ambiciozno digitalno agendo EU, ki jo je Komisija začela izvajati pred sedmimi leti. Poleg tega se spodbuja, da se upošteva široka uporaba spletnih elektronskih komunikacijskih sistemov, vključno z elektronskimi podpisi, ki jih javne uprave uporabljajo po vsej Evropi.
Varuhinja človekovih pravic želi biti obveščena o izidu takega medsebojnega strokovnega pregleda do konca prvega četrtletja 2018.
Drugi udeleženci omenjenega odbora iz člena 15(2) (Parlament in Svet) bodo o tem sklepu in predlogih obveščeni ločeno.
Pritožnik in predsednik Evropske komisije bosta obveščena o tej odločitvi.
Emily O'Reilly
Evropski varuh človekovih pravic
Strasbourg, 19. december 2017
[1] Več informacij o ozadju pritožbe, argumentih strank in preiskavi varuha človekovih pravic je na voljo v celotnem besedilu predloga varuha človekovih pravic za rešitev in priporočilo ter povezanih mnenjih in pripombah, ki so na voljo na:
https://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/caseopened.faces/en/54427/html.bookmark
Priporočilo je sledilo poskusu, da bi zadevo rešili s predlogom rešitve, katerega glavni del pa je Komisija zavrnila. Komisija je zgolj opustila zahtevo, da morajo osebe ob predložitvi zahtevkov za dokumente navesti svoje področje poklicne dejavnosti.