Ozadje

1. Mlad avstrijski državljan je delal kot neplačan pripravnik v delegaciji EU v Aziji. Po pripravništvu se je obrnila na Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), ki upravlja delegacije EU, da bi se pritožila nad dejstvom, da pripravniki v delegacijah niso plačani. Opozorila je, da je običajna praksa, da so pripravniki v institucijah EU plačani. Meni, da neplačevanje pripravnikov pomeni neupravičeno diskriminacijo mladih strokovnjakov iz manj premožnih okolij.

2. ESZD je odgovorila, da je bila pritožnica na njeno zahtevo deležna neplačane prakse. Podpisala je tudi pogodbo o praksi, v kateri je potrdila, da „sem prostovoljka v delegaciji in ne bom prejemala plače ali nadomestila […]“. Pritožnik se je obrnil na varuhinjo človekovih pravic z zaskrbljenostjo, da ESZD ne bi smela ponujati neplačanih pripravništev. Skrbela je za prakso ESZD na splošno in ni bila povezana z njenim posebnim primerom.

3. Oktobra 2014 je varuhinja človekovih pravic ESZD pozvala, naj odgovori na pritožnikovo zaskrbljenost, da ponuja neplačana pripravništva v delegacijah EU. Pritožnik je želel, da bi ESZD ponujala samo plačana pripravništva in da bi prenehala ponujati neplačana pripravništva. Varuhinja človekovih pravic je decembra 2014 prejela odgovor ESZD na pritožbo. Varuhinja človekovih pravic je nato prejela pripombe pritožnika na odgovor ESZD. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je trikrat sestala tudi z ESZD, da bi razpravljala o primeru: maja, septembra in decembra 2016. ESZD je januarja 2017 varuhinji človekovih pravic pisno predložila dodatne informacije.

4. Varuhinja človekovih pravic je 15. februarja 2017 po natančni oceni vseh predloženih argumentov ESZD priporočila, naj vsem praktikantom v delegacijah EU izplača ustrezno nadomestilo [1].

Neplačevanje pripravnikov v delegacijah EU s strani ESZD

Priporočilo varuha človekovih pravic 

5. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da ima pritožnikova trditev, da so neplačana pripravništva diskriminatorna do tistih, ki prihajajo iz manj privilegiranega socialnega okolja, določeno vrednost. Nedvomno se lahko mladi diplomant, ki želi opraviti neplačano pripravništvo, srečuje s praktičnimi težavami brez finančne podpore, na primer s strani svoje družine. Praksa v delegaciji EU ne vključuje le potnih stroškov, temveč tudi stroške nastanitve, bivanja in zavarovanja. Zato obstaja tveganje, da bodo neplačana pripravništva v delegacijah EU rezervirana za nekaj privilegiranih, in sicer za tiste z lastnimi finančnimi sredstvi.

6. ESZD je na različnih sestankih s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic leta 2016 trdila, da ponujanje neplačanih pripravništev ne pomeni diskriminacije na podlagi socialnega porekla. ESZD je opozorila na dejstvo, da vsi neplačani pripravniki v delegacijah EU menijo, da je pripravništvo koristno za njihovo prihodnost. S takimi pripravništvi pridobijo dragocene izkušnje, ki jim pomagajo oblikovati poklicni profil in jih naredijo privlačnejše na trgu dela.

7. Varuhinja človekovih pravic ni dvomila, da praktikanti v delegaciji cenijo prakso. Take priložnosti lahko dejansko pomenijo pomembno odskočno desko na njihovi poklicni poti.  Ravno zato bi morale biti priložnosti za pripravništvo na voljo čim širšemu krogu ljudi, ne le tistim, ki si jih lahko privoščijo. Po mnenju varuha človekovih pravic lahko neplačana pripravništva ohranjajo socialno izključenost, saj osebe iz manj privilegiranih okolij verjetno nimajo finančnih sredstev za opravljanje pripravništva. Tako bodo zamudili to dragoceno priložnost za izboljšanje svojih kvalifikacij in spretnosti. To lahko sčasoma privede do manj prihodnjih zaposlitvenih možnosti za manj privilegirane, s čimer se začne začarani krog, v katerem „privilegij sledi privilegiju“.

8. Varuhinja človekovih pravic je izrazila mnenje, da imajo delegacije EU koristi od prispevkov pripravnikov in so lahko celo odvisne od njihovega prispevka. V zvezi s tem je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da bi lahko sistem neplačanih pripravništev privedel do neželene posledice, da delegacije EU ne bi pritegnile vseh najboljših kandidatov za pripravništva; privabil bo samo tiste, ki imajo dovolj lastnih finančnih sredstev, da bodo sami plačali. To očitno ni v interesu delegacij EU.

9. Varuhinja človekovih pravic se je sklicevala na primer Evropskega parlamenta, ki je obravnaval vprašanje neplačanih pripravništev. V resoluciji iz leta 2010 je Parlament pozval institucije EU, naj bodo dober zgled, tako da vsem svojim praktikantom izplačajo minimalno nadomestilo, ki temelji na standardnih življenjskih stroških kraja opravljanja prakse.[2] Varuh človekovih pravic je ugotovil, da Parlament ne ponuja več neplačanih praks, niti v primeru študentske prakse. Zdaj kljub proračunskim omejitvam za institucije EU plačuje nadomestilo vsem svojim praktikantom.

10. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je pomembno opozoriti tudi na obseg, v katerem ESZD uporablja pripravništva v delegacijah EU. ESZD ima mrežo 139 delegacij EU, ki med osebjem ESZD in Komisije zaposlujejo 5 800 ljudi (podatki za konec leta 2015).[3] ESZD je leta 2016 ponudila približno 800 neplačanih pripravništev. Zdi se verjetno, da je ESZD do neke mere odvisna od razpoložljivosti pripravnikov, ki dopolnjujejo delo osebja s polnim delovnim časom v njenih delegacijah. Varuhinja človekovih pravic je razumela, da bo plačilo takšnega števila praktikantov povzročilo proračunske težave za ESZD. Opozorila pa je, da bi se lahko ESZD o tej zadevi odločila razpravljati s proračunskima organoma, in sicer Evropskim parlamentom in Svetom.

11. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da praksa ESZD, da zagotavlja neplačana pripravništva v svojih delegacijah, pomeni nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic je zato ESZD priporočila, naj vsem pripravnikom, tudi tistim v delegacijah EU, izplača ustrezno nadomestilo. Čeprav bo za naravo tega nadomestila pristojna ESZD, je varuhinja človekovih pravic menila, da bi moralo biti nadomestilo takšno, da spoštuje načelo nediskriminacije, in bi moralo zagotoviti, da bodo mladi spodbujeni k prijavi za pripravništvo ne glede na njihov finančni položaj (ali finančni položaj njihove družine).

12. Varuhinja človekovih pravic je ESZD zaprosila za mnenje v treh mesecih od datuma njenega priporočila. Nato je pritožnika pozvala, naj predloži pripombe, kar je pritožnik tudi storil.

Mnenje ESZD in pripombe pritožnika

13. ESZD je v svojem mnenju o priporočilu varuhinje človekovih pravic navedla, da se je ponujanje pripravništev mladim diplomantom in študentom izkazalo za zelo dragoceno tako za praktikante kot za delegacije EU. Glede na priporočilo varuhinje človekovih pravic se je odločila, da bo prestrukturirala svoj program pripravništva in začasno prekinila zaposlovanje novih pripravnikov. ESZD je tudi pozvala proračunske organe, naj zagotovijo sredstva za prihodnje pripravnike.

14. ESZD se je tudi odločila, da bo povečala število partnerstev med delegacijami in univerzami. V skladu z novim osnutkom programa bi se pripravništva ponujala v okviru treh ločenih programov: (i) praktikantom, ki jim bo ESZD izplačala nadomestilo (pod pogojem, da ESZD od proračunskih organov prejme zahtevana sredstva) in bo v ta namen vzpostavljen poseben izbirni postopek; (ii) študentom v okviru sporazuma z lokalno univerzo, ki se v okviru svojega programa udeležijo obveznega ali priporočenega obdobja usposabljanja in že prebivajo v kraju usposabljanja, ter (iii) pripravnikom, ki prejemajo finančno podporo univerze ali druge institucije, vendar se nahajajo drugje po svetu. ESZD v zadnjih dveh primerih ne predlaga izplačila nadomestil.

15. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da se je varuhinja človekovih pravic v svojem priporočilu pravilno osredotočila na vidik „protidiskriminacije“. Vendar se po njenem mnenju zdi, da ESZD zdaj poskuša izključiti finančno in socialno šibke pri izbiri pripravnikov, da bi rešila težavo.

16. Pritožnik je izrazil mnenje, da je najbolje, da se pripravništva v delegacijah EU v celoti odpravijo, če ESZD ne more vzpostaviti vzdržnega in pravičnega sistema za plačevanje pripravnikov.

17. Pritožnik se boji, da bodo v mešanem modelu, ki ga predlaga ESZD, praktikanti, ki niso plačani ali prejemajo finančno podporo iz zunanjega vira, zaradi preproste ekonomske utemeljitve vedno imeli prednost pred praktikanti, ki jih plača neposredno ESZD.

18. V zvezi s predlogom za razširitev partnerstev z univerzami je pritožnik trdil, da to ni niti nova zamisel niti ne prispeva k reševanju problema. Večinoma vodi v preusmeritev izkoriščanja delovne sile na lokalno prebivalstvo, ki je pogosto slabše organizirano in nima možnosti, da bi uveljavljalo svoje pravice.

19. Pritožnik je poudaril, da štipendije pogosto ne vključujejo socialne varnosti ali zdravstvenega zavarovanja in da življenjskih stroškov študenta ni mogoče primerjati z življenjskimi stroški osebe, ki opravlja prakso v delegaciji EU.

Ocena varuha človekovih pravic po priporočilu

20. Varuhinja človekovih pravic je priporočila, naj ESZD vsem svojim praktikantom izplača ustrezno nadomestilo. ESZD je obvestila varuhinjo človekovih pravic, da je zaprosila za sredstva za plačilo pripravnikov v delegacijah EU in da je medtem začasno prekinila neplačana pripravništva. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ukrepe, ki jih je ESZD sprejela za zagotovitev, da bo lahko ponudila plačana pripravništva v delegacijah EU.

21. Varuhinja človekovih pravic je seznanjena s pomislekom pritožnika, da bi se ESZD lahko nesorazmerno osredotočila na zaposlovanje pripravnikov s finančno podporo iz drugih virov (razen njihove družine) in ne na pripravnike, ki prejemajo nadomestilo od same ESZD.

22. Varuhinja človekovih pravic meni, da je razumno, da ESZD ne izplača dodatnega nadomestila pripravnikom, ki imajo štipendijo ali drugo nedružinsko finančno podporo, ali študentom, ki že imajo sedež v isti državi kot delegacija in ki morajo opraviti prakso v okviru študija. Zlasti obvezna praksa v okviru univerzitetnega študija ni primerljiva s standardno prakso, saj običajno služi različnim namenom. Pomembno je, da se vzpostavi ustrezno ravnovesje med različnimi programi.  Za varuha človekovih pravic je pomembno, da ESZD še naprej ponuja znatno število „tradicionalnih“, vendar plačanih pripravništev v delegacijah, ki bodo mladim na voljo pod enakimi možnostmi, ne glede na njihova lastna finančna sredstva ali finančna sredstva njihovih družin. Varuhinja človekovih pravic razume, da bo ESZD za dosego tega želenega rezultata potrebovala ustrezno dodelitev proračunskih sredstev.

23. Varuhinja človekovih pravic meni, da je odgovor ESZD na njeno priporočilo resna zaveza ESZD, da bo plačevala pripravnike v delegacijah EU, pod pogojem, da proračunski organi, tj. Evropski parlament in Svet, zagotovijo ustrezna proračunska sredstva. Varuhinja človekovih pravic zato z veseljem meni, da je odgovor ESZD dejansko sprejetje njenega priporočila. Varuhinja človekovih pravic bo z velikim zanimanjem spremljala prihodnji razvoj na tem področju in je pripravljena v prihodnosti obnoviti svoje preiskave, če se to zdi upravičeno in koristno.

24. Zelo pomembno je, da institucije EU dajejo zgled in pokažejo zavezanost zagotavljanju priložnosti za pripravništvo za mlade na podlagi enakih možnosti za vse, ne glede na ozadje in družinske vire. Drugačno ravnanje pomeni tveganje izgube zaupanja, ki ga je treba razumeti kot nezadostno skrb za vse mlade, ki imajo težave pri oblikovanju svojih poklicnih profilov, da bi lahko konkurirali na trgu dela. Stroški spodbujanja zaupanja mlajše generacije v evropski projekt v zvezi s tem so razmeroma nizki.

25. Varuh človekovih pravic spodbuja proračunske organe, naj skrbno preučijo to vprašanje, in upa, da bodo zagotovili ustrezna sredstva. Varuhinja človekovih pravic bo zato Evropski parlament in Svet ministrov obvestila o tej preiskavi in priporočilu, ki ga je podala ESZD. Obvestila bo tudi Evropsko komisijo.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključila z naslednjim sklepom:

ESZD je s tem, ko je začasno ustavila neplačana pripravništva v delegacijah EU in hkrati zaprosila za sredstva za plačilo pripravnikov v delegacijah EU, sprejela priporočilo varuhinje človekovih pravic.

Pritožnik in ESZD bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 21. 9. 2017

[1] Dodatne informacije o ozadju pritožbe, argumentih strank in preiskavi varuha človekovih pravic so na voljo v priporočilu varuha človekovih pravic, ki je na voljo na spletnem naslovu: https://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/recommendation.faces/en/76079/html.bookmark

[2] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2010 (2009/2221(INI)), točka 72, na voljo na spletu: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52010IP0262&from=EN.

[3] https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/annual_activity_report_2015_en.pdf.