- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Odločba v zadevi 689/2016/ZA o zavrnitvi pritožnikove vloge za delovno mesto vodje oddelka za IKT s strani Agencije za evropske globalne navigacijske sisteme
Odločba
Primer 689/2016/ZA - Preiskava uvedena dne Sreda | 29 junij 2016 - Odločba z dne Petek | 27 januar 2017 - Zadevna institucija ali organ Agencija za evropski GNSS ( Nepravilnosti niso bile odkrite ) - Država Češka
Zadeva se je nanašala na izbirni postopek za delovno mesto vodje oddelka za IKT v Agenciji za evropske globalne navigacijske sisteme. Pritožnik je trdil, da Agencija njegove vloge ni pravično ocenila, in zahteval, da Agencija spremeni svojo odločitev o zavrnitvi njegove vloge.
Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in agencijo prosila, naj pojasni številna postopkovna vprašanja. Varuhinja človekovih pravic na podlagi odgovora Agencije in lastne analize v izbirnem postopku ni ugotovila nobene očitne napake. Zato je bil primer zaključen z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.
Ozadje pritožbe
1. Pritožnik se je prijavil na delovno mesto vodje oddelka za IKT [1] pri Agenciji za evropski globalni satelitski navigacijski sistem (GSA). Pritožnik je bil 28. januarja 2016 obveščen, da je bila njegova prijava izločena v fazi ocenjevanja izbirnega postopka [2]. Pritožnik je 2. februarja 2016 vložil pritožbo v skladu s členom 90(2)[3] kadrovskih predpisov. Agencija je v odgovoru z dne 3. maja 2016 pojasnila, zakaj je bila pritožnikova vloga umaknjena. Navedla je tudi, da je natečajna komisija po pritožbi na podlagi člena 90(2) ponovno preučila oceno njene prijave in potrdila njeno prvotno oceno.
2. Pritožnik, ki ni bil zadovoljen z odgovorom Agencije, je 5. maja 2016 pri varuhu človekovih pravic vložil to pritožbo.
Preiskava
3. Varuh človekovih pravic je začel preiskavo pritožbe in ugotovil naslednje trditve in z njimi povezane trditve [4]:
Agencija vloge pritožnika ni pravično ocenila. Ponovno bi morala oceniti pritožnikovo prijavo in ustrezno spremeniti rezultate izbirnega postopka.
4. Varuhinja človekovih pravic je 29. junija 2016 stopila v stik z agencijo, ki je odgovorila 27. septembra 2016. Pritožnik, čeprav je bil k temu pozvan, ni predložil nobenih pripomb na odgovor Agencije [5]. Varuh človekovih pravic je pri preiskavi upošteval argumente in mnenja strank.
Trditev, da Agencija pritožnikove vloge ni pravično ocenila, in s tem povezana trditev
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
5. Pritožnik je trdil, da so njegove kvalifikacije podcenjene glede na merila v zvezi z izkušnjami, pomembnimi za naloge in odgovornosti, opisane v razpisu za prosto delovno mesto, izkušnjami s storitvami IKT v institucijah EU ali javni upravi ter motivacijo kandidata.
6. Agencija je pritožnika v odgovoru na pritožnikovo pritožbo na podlagi člena 90(2) obvestila, da je bila njegova prijava ocenjena na podlagi meril iz oddelka B razpisa za prosto delovno mesto, saj je bila upravičena. Navedla je merila za ocenjevanje, na podlagi katerih je bila ocenjena pritožnikova vloga, in točke, ki jih je dosegel po posameznih merilih [6]. Poleg tega je pritožnika obvestila o njegovem skupnem številu točk (63/100) in najmanjšem številu točk, ki ga je natečajna komisija določila za kandidate, ki bodo povabljeni na razgovor (72/100).
7. Agencija je v svojem odgovoru varuhinji človekovih pravic obravnavala dve posebni zadevi, ki ju je varuhinja človekovih pravic izpostavila ob začetku preiskave. Agencija je v zvezi s prvim vprašanjem varuha človekovih pravic o izbiri meril, na podlagi katerih je bila ocenjena pritožnikova prijava [7], navedla, da se je izbirna komisija odločila, da kandidatov v začetni fazi izbirnega postopka ne bo ocenila glede na vsa merila iz oddelka 3B razpisa za prosto delovno mesto [8]. Poleg tega je poudarilo, da vseh meril, navedenih v oddelku 3B razpisa za prosto delovno mesto, ni bilo mogoče oceniti v prvi fazi, ker nekaterih od njih, kot je na primer odlično znanje pisnega in govorjenega angleščine, ni bilo mogoče oceniti le na podlagi dokumentov.
8. V zvezi z drugim vprašanjem varuha človekovih pravic o tem, kako je izbirna komisija opredelila „javno upravo“ v zvezi z merilom glede izkušenj s storitvami IKT v institucijah EU ali v javni upravi, je Agencija navedla, da izbirna komisija izkušnje v javni upravi razume kot izkušnje v organu, ki izvaja javno oblast [9]. Po navedbah Agencije pritožnikove izkušnje v Češki nacionalni knjižnici, Češki akademiji znanosti in Geofizičnem inštitutu Češkoslovaške akademije znanosti niso izpolnjevale tega merila.
Ocena varuha človekovih pravic
9. Sodna praksa določa, da se odločitve natečajnih komisij preverjajo le, če je bila pri njih storjena očitna napaka pri presoji [10]. V tem okviru naloga varuha človekovih pravic ni, da presojo natečajne komisije nadomesti s svojo, temveč da preveri, ali je natečajna komisija s sprejetjem odločitve spoštovala upoštevne postopkovne zahteve in ni storila očitne napake pri presoji. Varuhinja človekovih pravic je po analizi informacij v spisu in odgovora Agencije ugotovila, da v zvezi z odločitvijo natečajne komisije ni bilo očitne napake pri presoji.
10. Prvič, Agencija je pojasnila, da se je natečajna komisija v skladu s sodno prakso odločila, da v začetni fazi izbora ne bo ocenila vseh meril za izbor, navedenih v razpisu za prosto delovno mesto [11]. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da so bile pritožnikove kvalifikacije ocenjene glede na vsa merila „bistvenih kvalifikacij in izkušenj“, vendar glede na merilo „odlično znanje angleščine“. Po mnenju Agencije se je natečajna komisija odločila, da bo to merilo ocenila pozneje, ker ga ni bilo mogoče oceniti le na podlagi dokumentov. Ta pristop je razumen in v skladu z ustrezno sodno prakso.
11. Drugič, pojasnilo Agencije, zakaj po njenem mnenju predhodne izkušnje pritožnika ne izpolnjujejo merila v zvezi z „izkušnjami na področju storitev IKT institucij EU ali javne uprave“, je razumno in temelji na sodni praksi. Izkušnje v javni upravi so se razumele kot izkušnje v organu, ki izvaja javno oblast, kar pomeni „izvajanje pristojnosti odločanja, ki presega splošno pravo in ima obliko zmožnosti delovanja neodvisno od volje drugih pravnih subjektov ali celo v nasprotju z njo. Uradna oblast se v skladu s sodno prakso Sodišča kaže zlasti v izvajanju prisilnih pooblastil (sodba Sodišča z dne 14. maja 1998 v zadevi Komisija proti Španiji, C-114/97, Recueil, str. I-6717, točka 37)[12].
12. Nazadnje je treba poudariti, da imajo natečajne komisije široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju kvalifikacij, povezanih z diplomami in predhodnimi delovnimi izkušnjami kandidatov, ter njihovega pomena za prosto delovno mesto, če ostanejo v mejah, določenih v razpisu [13]. Ta široka diskrecijska pravica se nanaša na izbiro meril za izbor, ki so opredeljena na podlagi znanj in spretnosti, potrebnih za prosto delovno mesto, in interesa službe [14]. Glede na ta pristop pritožnik ni predložil konkretnih dokazov, da natečajna komisija ni spoštovala postopkovnega in ocenjevalnega okvira, določenega v razpisu za prosto delovno mesto [15]. Poleg tega osebno prepričanje kandidata ne more nadomestiti ocene natečajne komisije in ne pomeni neizpodbitnega dokaza o očitni napaki, ki jo je storila natečajna komisija [16]. Zato ni okoliščin, ki bi podpirale pritožnikovo stališče, da so bile njegove prejšnje izkušnje in motivacija podcenjene [17].
13. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pri ravnanju Agencije ni nepravilnosti.
Sklepna ugotovitev
Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom [18]:
Pri ravnanju Agencije ni nepravilnosti.
Pritožnik in Agencija za evropski globalni satelitski navigacijski sistem bosta obveščena o tej odločitvi.
Marta Hirsch-Ziembińska
Enota 1 – Poizvedbe in IKT
Strasbourg, 27. januarja 2017
[1] Referenčna številka prostega delovnega mesta: GSA/2015/700 https://www.gsa.europa.eu/sites/default/files/jobs/GSA_2015_700_VN_Head_of_ICT.pdf
[2] Izbirni postopek je zajemal tri faze izbora: (i) preverjanje upravičenosti; (ii) ocenjevanje upravičenih vlog glede na vnaprej določena izbirna merila; ter (iii) razgovore, pisne preizkuse in po možnosti preizkuse v ocenjevalnem centru kandidatov z ožjega seznama, da se sestavi rezervni seznam.
[3] Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, člen 90 2. „Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži pritožbo zoper akt, ki ima zanjo negativne posledice, če je navedeni organ sprejel odločitev ali če ni sprejel ukrepa, predpisanega v kadrovskih predpisih. Pritožbo je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči: na dan objave akta, če gre za ukrep splošne narave; na dan, ko je bila zadevna oseba uradno obveščena o odločitvi, nikakor pa ne pozneje kot na dan, ko je ta prejela tako uradno obvestilo, če ukrep zadeva določeno osebo; če pa akt, ki vpliva na določeno osebo, lahko negativno vpliva na drugo osebo, začne rok za to drugo osebo teči na dan, ko prejme uradno obvestilo o tem, nikakor pa ne pozneje kot na dan objave; na dan izteka roka, določenega za odgovor, kadar se pritožba nanaša na implicitno odločitev o zavrnitvi zahteve, kot je določeno v odstavku 1. Organ obvesti zadevno osebo o svoji utemeljeni odločitvi v štirih mesecih od datuma vložitve pritožbe. Če ob koncu tega obdobja ni odgovora na pritožbo, se šteje, da gre za implicitno odločitev o zavrnitvi pritožbe, zoper katero je mogoče vložiti pritožbo v skladu s členom 91 [...].“
[4] Pritožnik je navedel še dve trditvi: (i) Agencija je na pritožbo pritožnika odgovorila takrat, ko bi njegova pritožba dejansko postala brezpredmetna, in (ii) Agencija je redno diskriminirala češke kandidate. Te trditve so se štele za nedopustne, ker jih pritožnik ni navedel v svoji pritožbi Agenciji v skladu s členom 90(2). V skladu s statutom varuha človekovih pravic se pritožba vloži v dveh letih od datuma [....], pred pritožbo pa je treba pri zadevnih institucijah uporabiti ustrezne upravne postopke (člen 2(4)).
[5] Pritožnik je bil 7. novembra 2016 pozvan, naj predloži svoje pripombe.
[6] Univerzitetna diploma iz informatike, računalništva, matematike, inženirstva ali drugega
Znanost, pomembna za delovno mesto: 8/10; dokazane izkušnje v zvezi z nalogami in odgovornostmi, opisanimi v oddelku „Naloge in odgovornosti“: 10/20; dokazane izkušnje z vodenjem projektov IKT (npr. Prince 2, PMBOK, PM2) in upravljanjem storitev IKT {npr. ITIL): 10/10; dokazane izkušnje z zasnovo in delovanjem sistemov IKT, ki obdelujejo tajne podatke: 3/10; Izkušnje z vodenjem ekipe: 15/15; Za pridobitev, posedovanje ali možnost pridobitve dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje SECRET UE: 3/5; izkušnje s storitvami IKT v institucijah EU ali v javni upravi: 1/10; Uradna potrdila na področju vodenja projektov, upravljanja storitev, informacij in varnosti IKT: 7/10; Motivacija: 6/10.
[7] Varuhinja človekovih pravic je agencijo prosila, naj najprej pojasni, zakaj merila za izbor vii (odlično pisno in govorjeno znanje angleščine), ix (izkušnje iz okolja, certificiranega v skladu s standardom ISO 9001, in dobro poznavanje upravljanja informacijske varnosti, npr. ISO 27001); in xi (prejšnje delovne izkušnje v vlogi skrbnika sistema ali razvijalca programske opreme) niso bile vključene na seznam meril za ocenjevanje, na podlagi katerih je bila ocenjena pritožnikova vloga.
[8] Agencija se je v podporo svojemu stališču sklicevala na ustaljeno sodno prakso, ki se nanaša, prvič, na široko diskrecijsko pravico natečajnih komisij pri odločanju o pravilih in pogojih organizacije in izvedbe natečaja (sodba Sodišča za uslužbence z dne 24. aprila 2013, CB/Komisija, F-73/11, ECLI:EU:F:2013:50, točka 81), in drugič, na diskrecijsko pravico natečajnih komisij, da v vseh fazah izbirnega postopka ne ocenijo vseh meril, navedenih v razpisu prostega delovnega mesta (sodba Sodišča za uslužbence z dne 8. julija 2010, Wybranowski/Komisija, F-17/08, ECLI:EU:F:2010:83, točka 67).
[9] Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. maja 2011 v zadevi Komisija proti Kraljevini Belgiji, C-47/08, ECLI: EU:C:2011: 334.
[10] Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. maja 2005 v zadevi de Stefano proti Komisiji, T-25/03, ECLI:EU:T:2005:168, točka 34; Sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. februarja 1999 v zadevi Mertens proti Komisiji, T-244/97, ECLI:EU:T:1999:27, točka 44.
[11] Merila za izbor so bila razdeljena v tri podkategorije: (i) bistvene kvalifikacije in izkušnje (sedem meril); (ii) ugodne kvalifikacije in izkušnje (štiri merila); in (iii) vedenjske kompetence (šest meril).
[12] Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. maja 201 v zadevi Komisija proti Belgiji, C-47/08, ECLI:EU:C:2011:334, točka 40.
[13] Sodba Splošnega sodišča z dne 22. februarja 2002 v zadevi Pujals Gomis proti Komisiji, T-332/01, ECLI:EU:T:2002:289, točke 39–41; Sodba Splošnega sodišča z dne 11. februarja 1999 v zadevi Mertens proti Komisiji, T-244/97, ECLI:EU:T:1999:27, točka 44; Sodba Splošnega sodišča z dne 11. maja 2005 v zadevi De Stefano proti Komisiji, T-25/03, ECLI:EU:T:2005:168, točka 34; Sodba Sodišča z dne 6. februarja 1986 v zadevi Vlachou proti Računskemu sodišču, C-143/84, ECLI:EU:C:1985:475, točka 16.
[14] Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. oktobra 1990 v zadevi Gallone proti Svetu, T-132/89, ECLI:EU:T:1990:60; Ibarra Gil proti Komisiji, zadeva T-207/95, ECLI:EU:T:1997:12, točka 66.
[15] Sodba Sodišča prve stopnje z dne 13. marca 2002 v zadevi Bal proti Komisiji, T-139/00, ECLI:EU:T:2002:65, točka 35; Sodba Sodišča za uslužbence z dne 11. julija 2006, Tas proti Komisiji, F-12/05, ECLI:EU:F:2006:68, točka 43. Sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. aprila 1997 v zadevi Fernandes Leite Mateus proti Svetu, T-80/96, ECLI:EU:T:1997:57, točka 27; Sodba Sodišča prve stopnje z dne 5. marca 2003 v zadevi Staelen proti Parlamentu, T-24/01, ECLI:EU:T:2003:52, točka 47.
[16] Sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. julija 1993 v združenih zadevah Camara Alloisio in drugi proti Komisiji, T-17/90, T-28/91 in T-17/92, ECLI:EU:T:1993:69, točka 90; Sodba Sodišča prve stopnje z dne 1. decembra 1994 v zadevi Michaël-Chiou proti Komisiji, T-46/93, ECLI:EU:T:1994:285, točka 50; Sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. januarja 2003 v zadevi Serena Angioli proti Komisiji, T-53/00, ECLI:EU:T:2003:12, točka 94.
[17] Pri merilu „dokazane izkušnje v zvezi z nalogami in odgovornostmi, opisanimi v oddelku „Naloge in odgovornosti“, je pritožnik dobil 10/20 točk, pri merilu motivacije pa 6/10 točk.
[18] Informacije o revizijskem postopku so na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu/en/resources/otherdocument.faces/en/70669/html.bookmark