- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep v zadevi 25/2013/ANA o domnevnem neuspešnem zagotavljanju skladnosti grških bolnišnic z zakonodajo EU o javnih naročilih s strani Evropske komisije
Odločba
Primer 25/2013/ANA - Preiskava uvedena dne Ponedeljek | 21 januar 2013 - Priporočilo o Četrtek | 26 marec 2015 - Odločba z dne Ponedeljek | 21 marec 2016 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija ( Institucija sprejela osnutek priporočila ) - Država Grčija
Zadeva se nanaša na vlogo Komisije pri zagotavljanju, da so ponudbe grških bolnišnic za medicinsko opremo skladne z zakonodajo EU o javnih naročilih in s sodbo Sodišča EU v zvezi s tem.
Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in kot rešitev za pritožbo predlagala, naj Komisija ponovno preuči svoj spis v zvezi s pritožbo zaradi kršitve proti Grčiji.
Komisija je po ponovnem pregledu trdila, da je Grčija sprejela ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti s pravom EU in pravnih sredstev za zadevne ponudnike. Vendar je varuh človekovih pravic zadevo nadalje preiskal in ugotovil, da Komisija pritožnikovih trditev ni skrbno preučila. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisiji priporočila, naj ustrezno preuči informacije, ki jih je pritožnik predložil v podporo svoji trditvi.
Komisija je sprejela priporočilo varuha človekovih pravic in začela preiskavo zadeve v okviru postopka EU Pilot za obravnavo postopkov za ugotavljanje kršitev. Zato je varuhinja človekovih pravic primer zaključila.
Ozadje [1]
1. Pritožnik, grško podjetje, se je leta 2009 pritožil Komisiji, da postopki, ki so jih grške bolnišnice uporabljale za oddajo javnih naročil blaga, niso bili v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-489/06, Komisija proti Grčiji [2]. SEU je v navedeni sodbi razsodilo, da Grčija z zavrnitvijo ponudb za medicinske pripomočke s certifikacijsko oznako CE [3] ni izpolnila svojih obveznosti iz direktive o javnih naročilih [4] in direktive o medicinskih pripomočkih [5].
2. Pritožnik je trdil, da grške bolnišnice kljub zgoraj navedeni sodbi Sodišča niso spremenile svojih praks in so dejansko razvile druge prakse, da bi se izognile sodbam Sodišča Evropske unije v zvezi z dajanjem prednosti svojemu prednostnemu dobavitelju.
3. Poleg tega je po navedbah pritožnika grška vlada še naprej zviševala pristojbine, ki jih morajo plačati oškodovani ponudniki za vložitev sodne odredbe (do 5 000 EUR na sodno odredbo).
4. Pritožnik se je večkrat obrnil na Komisijo, ki je odgovorila, da je proti Grčiji sprožila postopek za naložitev sankcij. Ker pa je Grčija sprejela novo zakonodajo na tem področju za odpravo zadevne kršitve (člen 21 zakona 3897/2010)[6], se je Komisija odločila zaključiti postopek za ugotavljanje kršitev.
5. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z izidom pritožbe zaradi kršitve, se je 31. decembra 2012 obrnil na evropskega varuha človekovih pravic.
6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo pritožbe ter opredelila naslednje trditve in trditve:
1) Komisija ni zagotovila, da bi Grčija spoštovala zakonodajo EU o javnih naročilih v zvezi z javnimi razpisi za medicinske pripomočke in sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-489/06, Komisija proti Grčiji.
2) Komisija bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da Grčija spoštuje zakonodajo EU o javnih naročilih v zvezi z javnimi razpisi za medicinske pripomočke in sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-489/06, Komisija proti Grčiji.
Trditev, da Komisija ni zagotovila skladnosti Grčije z zakonodajo EU o javnih naročilih v zvezi z javnimi razpisi za medicinske pripomočke ter s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-489/06, Komisija proti Grčiji, in s tem povezana trditev
Predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev
7. Varuhinja človekovih pravic je po preučitvi argumentov in mnenj, ki so jih predložile stranke, 14. julija 2014 Komisiji predložila naslednji predlog rešitve:
„[...] varuhinja človekovih pravic predlaga, naj Komisija ponovno preuči zadevo v zvezi s pritožbo zaradi kršitve, ki se nanaša na skladnost Grčije z zakonodajo EU o javnih naročilih v zvezi z javnimi razpisi za medicinske pripomočke in sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Komisija proti Grčiji.
Pri tem bi Komisija lahko obravnavala trditve pritožnika, da (a) grške bolnišnice dosledno objavljajo nezakonite javne razpise za medicinske pripomočke ter (b) spremljanje bolnišničnih praks in pravna sredstva, ki so na voljo prizadetim ponudnikom, ne zadostujejo."
Priporočilo varuha človekovih pravic
8. Komisija se v odgovoru z dne 9. oktobra 2014 ni strinjala z ugotovitvami varuhinje človekovih pravic, ki so privedle do predloga rešitve, ter je opisala svoje ukrepe in informacije, ki jih je prejela od grških organov, na podlagi katerih se je odločila zaključiti primer. Komisija je trdila, da ni dokazov, da nacionalni sistem pravnih sredstev in grška uprava ne bi mogla zagotoviti ustreznega izvrševanja veljavnih pravil v Grčiji in skladnosti s sodbo Sodišča Evropske unije v prihodnosti. Dodala je, da če bo postalo jasno, da je potrebno nadaljnje spremljanje ukrepov, ki jih je sprejela Grčija, ne bo oklevala z ustreznim ukrepanjem. Kar zadeva takso za vložitev odredbe, je Komisija menila, da so grška sodišča to takso štela za skladno z grško ustavo, Komisija pa za skladno s pravom EU. Poleg tega je Komisija trdila, da je treba v skladu z grškim pravom tožeči stranki povrniti skupni znesek taks, če sodišče v celoti ali delno ugodi vlogi.
9. Pritožnik je v svojih pripombah izpodbijal trditve Komisije. Natančneje, pritožnik je trdil, da so postopkovne zahteve za sprožitev uporabe člena 21 zakona 3897/2010 tako zapletene, da se v praksi nikoli ni uporabljal. Poleg tega je pritožnik predložil dokaze v podporo svojemu stališču, da se je leta 2014 odstotek javnih razpisov, ki so vsebovali nezakonite specifikacije, povečal na 87,8 %. V zvezi s takso za vložitev sodne odredbe je pritožnik trdil, da se sodne takse v primeru uspeha povrnejo, upravne sodne takse, ki so prvi korak v postopku, pa ne.
10. Varuhinja človekovih pravic je v svoji analizi, ki je privedla do priporočila, obravnavala vprašanje, ali imajo nezadovoljni ponudniki dejansko dostop do učinkovitega pravnega sredstva s tožbo pred sodiščem. V zvezi s tem se je varuhinja človekovih pravic strinjala s stališčem Komisije, da je vračljiva pristojbina za sodno odredbo v skladu z načelom sorazmernosti in ne otežuje pretirano uveljavljanja pravic iz prava EU. Vendar se je varuh človekovih pravic pri preučitvi nevračljive pristojbine za upravno odredbo strinjal s trditvijo pritožnika, da upravna pristojbina, kot se uporablja, vzbuja dvom o razpoložljivosti učinkovitega pravnega sredstva za prizadete ponudnike v grških bolnišničnih razpisih. Zato je Komisijo pozvala, naj to vprašanje obravnava v svojem podrobnem mnenju.
11. Nato je varuh človekovih pravic preučil glavni vidik pritožnikove trditve, da grške bolnišnice še naprej kršijo direktivo o medicinskih pripomočkih in sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Komisija proti Grčiji, ker so zavrnile ponudbe za dobavo šivalnih materialov z oznako CE. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je pritožnik predložil dobro utemeljene argumente in dokaze, da bi dokazal, da grške bolnišnice kljub uzakonitvi člena 21 zakona 3897/2010 niso opustile svoje prakse zavračanja medicinskih pripomočkov z oznako CE. V zvezi s tem je varuh človekovih pravic ugotovil, da se je Komisija oprla na predpostavko, da bi zgolj sprejetje člena 21 zakona 3897/2010 zadostovalo za odvračanje bolnišnic od kršenja prava EU, ki ureja javno naročanje medicinskih pripomočkov, in ni obravnavala podrobnih navedb pritožnika, da se zadevna določba v praksi ne uporablja.
12. Glede na navedeno je varuh človekovih pravic ugotovil nepravilnosti Komisije, ki izhajajo iz tega, da pritožnikova trditev, da Grčija še ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi Komisija proti Grčiji, ni preučila z zahtevano skrbnostjo. Varuhinja človekovih pravic je 26. marca 2015 Komisiji priporočila, naj to nepravilnost odpravi:
„Komisija bi morala ustrezno preučiti informacije, ki jih je pritožnik predložil v podporo svoji trditvi, da Grčija še ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi Komisija proti Grčiji. Če meni, da nima na voljo zadostnih dokazov, bi moral na podlagi pritožnikove ponudbe zagotoviti pojasnila in dodatne informacije. Če na podlagi skrbnega pregleda razpoložljivih informacij meni, da kršitev direktive o medicinskih pripomočkih in sodbe Sodišča Evropske unije ostaja, bi moralo preučiti, ali bi bilo primerno ponovno začeti postopek za naložitev sankcij Grčiji.“
13. Komisija je v podrobnem mnenju o priporočilu varuhinje človekovih pravic z dne 28. julija 2015 povzela ukrepe, ki jih je sprejela v postopku, in vztrajala pri svojem stališču, da je zadevo obravnavala skrbno.
14. Vendar je Komisija obvestila varuha človekovih pravic, da se je odločila sprejeti priporočilo varuha človekovih pravic in začeti preiskavo v okviru sistema EU Pilot, da bi preverila, ali je Grčija ravnala v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije. V okviru te preiskave EU Pilot bo Komisija preučila tudi skladnost pristojbine za upravno odredbo z zakonodajo EU o javnih naročilih. Pri tem se je Komisija zavezala, da bo ocenila vse informacije, ki jih je pritožnik predložil in jih bo predložil v prihodnosti, ter od grških organov zahtevala posebne informacije o njihovi skladnosti s sodbo Sodišča Evropske unije. Poleg tega se je Komisija glede na priporočilo varuha človekovih pravic zavezala, da bo pritožnika pozvala, naj predloži dodatne informacije in dokaze, če bo ugotovila, da potrebuje več informacij ali pojasnil v podporo svoji preiskavi. Komisija se bo na podlagi te preiskave v okviru sistema EU Pilot odločila, ali bo proti Grčiji začela postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU ali ne.
Ocena varuha človekovih pravic po priporočilu
15. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprejela njeno priporočilo. Poleg tega varuhinja človekovih pravic verjame, da bo Komisija upoštevala vse zaveze, ki jih je v zvezi s tem dala varuhinji človekovih pravic, in jo obveščala o izidu preiskave v okviru sistema EU Pilot. Glede na te premisleke in dejstvo, da pritožnik ni predložil pripomb na podrobno mnenje Komisije, varuh človekovih pravic primer zaključi.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:
Komisija je sprejela priporočilo varuha človekovih pravic.
Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.
Emily O'Reilly
Strasbourg, 21. marec 2016
[1] Tukaj navedene osnovne informacije vsebujejo le bistvene informacije v zvezi s to pritožbo. Dodatne informacije o ozadju pritožbe, argumentih strank in preiskavi varuha človekovih pravic so na voljo v celotnem besedilu predloga varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev, ki je na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/cases/correspondence.faces/en/59352/html.bookmark. Varuhinja človekovih pravic je na Komisijo naslovila tudi priporočilo, ki je na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/cases/draftrecommendation.faces/en/59397/html.bookmark
[2] Zadeva C-489/06, Komisija proti Helenski republiki, ZOdl. 2009, str. I-1797.
[3] Oznaka CE je oznaka, ki bi jo morali medicinski pripomočki praviloma imeti za označevanje svoje skladnosti z določbami direktive o medicinskih pripomočkih, da bi se lahko prosto gibali v Uniji in dali v uporabo v skladu s predvidenim namenom.
[4] Direktiva Sveta 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil blaga (UL L 199, str. 1), ki jo je nadomestila Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, str. 114).
[5] Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih, UL L 169, str. 1, kakor je bila spremenjena.
[6] Člen 21 zakona 3897/2010 določa stroge kazni za bolnišnice, člane upravnih organov bolnišnic in člane ocenjevalnih komisij, ki zavrnejo ponudbe izdelkov z oznako CE.