FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Sklep evropske varuhinje človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 1770/2013/JF proti Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru

Zadeva se je nanašala na prerazporeditev uradnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) z delovnega mesta vodje enote na delovno mesto upravnega uslužbenca. Potem ko se je uradnik pritožil, je varuhinja človekovih pravic zadevo preiskala in ugotovila, da je bila prerazporeditev prikrita disciplinska sankcija, potem ko se je uradnik odzval na elektronsko sporočilo predsednika ene od političnih skupin EESO z naslovom Vesel božič. Ker ni bil izveden noben disciplinski postopek, je bila prerazporeditev zloraba pooblastil. Ker uradnik ni imel možnosti obrambe, je bila ta tožba tudi v nasprotju z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Varuhinja človekovih pravic je zato ugotovila nepravilnosti v delovanju EESO in predložila več predlogov za rešitev pritožbe.

EESO se je strinjal, da se uradnik enkrat ponovno vključi na delovno mesto, ki je podobno njegovemu prejšnjemu delovnemu mestu, in če postane zmožen za delo (uradnik je bil medtem priznan kot invalid). Dogovorila se je tudi, da mu bo izplačala nadomestilo za upravljanje, ki ga je izgubil zaradi prerazporeditve. Varuh človekovih pravic je to pozdravil. Vendar pa EESO ni priznal, da je bila njegova odločitev o prerazporeditvi pritožnika napačna. Prav tako je zavrnil razglasitev ničnosti odločbe o prerazporeditvi in opravičilo pritožniku. Varuhinja človekovih pravic meni, da pojasnila EESO niso prepričljiva, zato je v zvezi s tem vidikom zadeve podala kritično pripombo.

Ozadje

1. Pritožnik je bil vodja enote v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO), ki se je odzval na elektronsko sporočilo Vesel božič, ki ga je predsednik skupine raznih dejavnosti EESO (predsednik III. skupine) decembra 2012 poslal osebju EESO. Pritožnik je po elektronski pošti odgovoril tudi vodjem institucij EU, s katerimi ima EESO institucionalne odnose, da ni primerno, da bi institucija EU razpošiljala verska in politična sporočila. Po tem dogodku je bil pritožnik obveščen, da se mu lahko naložijo sankcije. Generalni sekretar EESO je nato februarja 2013 izdal dva sklepa v zvezi s pritožnikom, pri čemer ga je v interesu službe prerazporedil na delovno mesto administratorja, drugi pa mu je odvzel nadomestilo za upravljanje, ker ne bo več opravljal svojih nalog vodje enote. Pritožnik je menil, da so te odločitve prikrite sankcije za njegovo elektronsko pošto. Zoper odločbe iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije je vložil pritožbo pri EESO. EESO je odgovoril, da je izgubil zaupanje v pritožnika in da je bila prerazporeditev izvedena v skladu z veljavnimi pravili in sodno prakso Sodišča Evropske unije. Pritožnik se je nato obrnil na Evropskega varuha človekovih pravic, ki je začel preiskavo, da bi ocenil, ali so bile odločitve poštene oziroma ali bi jih bilo treba razveljaviti in pritožniku plačati odškodnino [1].

Trditev o nepravičnosti

Predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev

2. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je bil pritožnik obveščen, da mu lahko uprava EESO naloži sankcije zaradi po njegovem mnenju nespoštovanja KP [2]. Razlog za pritožnikovo prerazporeditev je bil torej jasen: domnevno ni spoštoval veljavnih pravil. Prerazporeditev pritožnika je bila torej ukrep, podoben disciplinskemu ukrepu. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic menila, da je prerazporeditev nepravična in nezakonita iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

3. Prvič, EESO ni spoštoval načela enakovrednosti delovnih mest. EESO je pritožnika z delovnega mesta vodje enote prerazporedil na delovno mesto administratorja. Ker pritožnik na novem položaju ni več opravljal vodstvenih nalog, je izgubil nadomestilo za vodenje. Vendar v skladu z veljavno sodno prakso Sodišča Evropske unije samo v primeru prerazporeditve, ki je poleg tega, da je bila opravljena v interesu službe, tudi v skladu z načelom enakovrednosti delovnih mest, ne more priti do prikrite disciplinske sankcije ali zlorabe pooblastil [3]. Prerazporeditev pritožnika je bila zato prikrita disciplinska sankcija. Ker ni bil uveden noben disciplinski postopek, je disciplinska sankcija pomenila zlorabo pooblastil.

4. Drugič, EESO ni spoštoval pravice pritožnika do zaslišanja. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije opustitev zaslišanja osebe pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki bi negativno vplival na to osebo, pomeni kršitev pravice do dobrega upravljanja iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah [4]. V obravnavani zadevi ni bil izveden noben disciplinski postopek in pritožnik se pred sprejetjem odločb ni mogel braniti.

5. Nazadnje, dejstvo, da je pritožnik kopiral svoje elektronsko sporočilo vodjem institucij EU, s katerimi ima EESO institucionalne odnose in ki spadajo v okvir njegovih pristojnosti, ni bilo tako, da bi lahko razumno upravičilo, da je EESO izgubil zaupanje vanj. Varuhinja človekovih pravic se je sicer strinjala, da je lahko izguba zaupanja v nekaterih okoliščinah [5] veljaven razlog za razrešitev z nekaterih delovnih mest, vendar je poudarila tudi, da je kršitev zaupanja zelo resna trditev, ki jo je mogoče ugotoviti šele po resnem in formalnem disciplinskem postopku, v katerem se v celoti spoštuje pravica obtožene osebe do obrambe. Takega postopka v obravnavani zadevi ni bilo. Poleg tega se je EESO dovolj zavedal občutkov pritožnika in njegovih kolegov glede prejšnjih podobnih sporočil predsednika III. skupine, vendar se ni odzval na pomisleke svojih zaposlenih. V takih okoliščinah je bila trditev o kršitvi zaupanja, ki je upravičevala pritožnikovo prerazporeditev, očitno nepravična.

6. Varuhinja človekovih pravic je zato sklenila, da sta bili odločitvi o prerazporeditvi pritožnika in odvzemu njegovega dodatka za upravljanje nepošteni in nezakoniti, njuno sprejetje pa je pomenilo nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala sporazumno rešitev za EESO, da

"(i) razveljavi prerazporeditev pritožnika;

(ii) pritožnika ponovno zaposli na prejšnje delovno mesto ali se z njim dogovori o drugem delovnem mestu vodje enote in mu vrne nadomestilo za upravljanje;

(iii) pritožniku izplača nadomestilo v višini nadomestila za upravljanje, izgubljenega zaradi prerazporeditve; in

(iv) se opraviči pritožniku.“

7. EESO je v svojem odgovoru obvestil varuha človekovih pravic, da je bil medtem zoper pritožnika uveden postopek za ugotavljanje invalidnosti in da mu je bila priznana invalidnost za obdobje enega leta, ki se je začelo 1. novembra 2014 [6]. EESO je priložil sklep, ki ga je direktor sprejel 14. oktobra 2014 in s katerim je pritožniku odobril invalidnino ter določil, da mora oktobra 2015 opraviti nov zdravniški pregled [7]. EESO je menil, da pritožnika zaradi invalidnosti ne more ponovno zaposliti na nekdanjem delovnem mestu vodje enote ali na katerem koli drugem delovnem mestu. EESO je bil kljub temu pripravljen pritožnika ponovno zaposliti na "drugem položaju vodje enote ali enakovrednem delovnem mestu", ko bo to dopuščal njegov zdravstveni položaj. Medtem mu je ponudila "pavšalni znesek" v višini 3 000 EUR "za sklenitev prijateljske poravnave".

8. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da v celoti upošteva predloge varuha človekovih pravic za rešitev in da želi, da EESO te predloge uresniči. Poudaril je tudi, da je iz odločbe, s katero mu je bila dodeljena invalidnina, razvidno, da je njegova invalidnost trajna in popolna. To je ugotovila tudi skupina zdravnikov, ki so ga pregledali (ki jo sestavljajo en zdravnik, ki ga je imenoval EESO, en zdravnik, ki ga je imenoval pritožnik, in tretji neodvisni zdravnik). Iz tega po njegovem mnenju sledi, da invalidnost ni omejena le na eno leto, kot je navedel EESO.

9. Pritožnik je podvomil tudi o tem, kako je EESO prišel do nadomestila v višini 3000 EUR in kaj naj bi nadomestil.

Ocena varuha človekovih pravic po predlogu rešitve

10. EESO ni izpodbijal niti komentiral analize primera, ki jo je opravila varuhinja človekovih pravic, in njenih sklepov, ki so sledili in so bili predstavljeni v njenem predlogu rešitve.

11. EESO je zgolj izjavil, da je pritožnika pripravljen ponovno zaposliti na delovnem mestu vodje enote, če bo novembra 2015 ugotovil, da je sposoben za delo [8]. Varuh človekovih pravic je priznal, da pritožnika v praksi ne bo mogoče ponovno zaposliti, če se njegovo zdravstveno stanje ne bo tako izboljšalo, da bo razglašen za sposobnega za delo [9]. Čeprav je res, da je v odločbi, s katero je bila pritožniku odobrena invalidnina, navedeno, da je njegova invalidnost trajna in popolna do te mere, da ne more opravljati svojih nalog [10], ni bilo mogoče popolnoma izključiti, da bi se njegovo zdravje lahko izboljšalo. Varuhinja človekovih pravic se je seznanila z zavezo EESO, da pritožnika ponovno imenuje za vodjo enote, ko bo to dopuščalo njegovo zdravstveno stanje. Opozorila je tudi, da je pritožnik priznal, da je bila njegova vrnitev na delovno mesto nujno odvisna od njegovega zdravstvenega stanja [11]. Varuhinja človekovih pravic je zato sklenila, da je EESO sprejel točko (ii) njenega predloga rešitve.

12. V zvezi s preostalim predlogom rešitve pa je varuhinja človekovih pravic menila, da odgovor EESO pušča veliko želenega.

13. V nasprotju s predlogom varuha človekovih pravic za rešitev EESO ni razveljavil svoje odločitve o prerazporeditvi pritožnika. Vendar v zvezi s tem ni podala nobenih pojasnil, kot je na primer, da je delovno mesto zasedla druga oseba in da bi imela razglasitev ničnosti odločbe o prerazporeditvi pritožnika neželene negativne učinke na tretjo osebo. Dejstvo, da je bilo pritožnika dejansko mogoče ponovno zaposliti šele, ko je njegovo zdravstveno stanje to dovoljevalo (in EESO se je k temu zavezal), ni pomenilo, da sklepa o njegovi prerazporeditvi ni bilo mogoče razveljaviti. Zato ni bilo jasno, zakaj se je EESO odločil, da zadevne odločbe ne bo razglasil za nično.

14. V odgovor na predlog varuha človekovih pravic za rešitev je EESO predlagal, da se pritožniku plača 3000 EUR. Varuh človekovih pravic je predlagal, naj EESO pritožniku izplača nadomestilo v višini nadomestila za upravljanje, ki ga je izgubil zaradi prerazporeditve. Ni bilo jasno, ali je znesek 3000 EUR dejansko enak nadomestilu za upravljanje, ki ga je pritožnik izgubil.

15. EESO se pritožniku ni opravičil in ni pojasnil, zakaj tega ne bi storil.

Nadaljnje preiskave varuha človekovih pravic

16. Glede na navedeno in zlasti na podlagi dejstva, da EESO ni podvomil v analizo in sklepe varuhinje človekovih pravic, temveč je izrazil pripravljenost za sporazumno rešitev spora, je varuhinja človekovih pravic EESO obvestila o svojih sklepih iz odstavkov 13 do 15 zgoraj in ga pozvala, naj:

(i) jasno pojasni, zakaj odločbe o prerazporeditvi ni razveljavila, ali pa o tem razmisli brez nadaljnjega odlašanja;

(ii) pojasni, ali je predlagani znesek 3 000 EUR enak nadomestilu za upravljanje, ki ga je pritožnik izgubil, in v nasprotnem primeru plača znesek, ki ustreza izgubljenemu nadomestilu, ter pojasni ustrezne izračune; in

(iii) razmislite o takojšnjem opravičilu pritožniku.

17. EESO je odgovoril, da je pripravljen doseči sporazumno rešitev. Vendar je vztrajala pri svoji odločitvi o prerazporeditvi pritožnika iz razlogov, ki jih je varuhu človekovih pravic že sporočila v svojem mnenju. Pojasnila je, da je nekdanje delovno mesto pritožnika zdaj zasedala druga oseba.

18. EESO je nadalje pojasnil, da predlagano nadomestilo v višini 3 000 EUR ni enak znesku nadomestila za upravljanje, ki ga je pritožnik izgubil. Šlo je le za pavšalni znesek, katerega namen je bil rešiti zadevo sporazumno in pritožniku nadomestiti „občuteno pomanjkanje komunikacije“. EESO je izjavil, da si bo v podobnih razmerah v prihodnje prizadeval za bolj neposredna in temeljita sporočila. Obžalovala je, da ni bila bolj pozorna na pritožnikovo dojemanje položaja, in predlagani znesek zvišala na 7600 EUR, kar približno ustreza znesku nadomestila za upravljanje, do katerega bi bil pritožnik upravičen, če bi ostal na položaju vodje enote, dokler ne bi bil razglašen za nezmožnega za delo.

19. Z zgoraj navedenim odgovorom je EESO izrazil upanje, da bo to vprašanje rešeno. Poudarila je, da pritožnika nikoli ni nameravala razburiti.

20. Pritožnik je v svojih pripombah na odgovor EESO menil, da EESO ni upošteval predloga varuha človekovih pravic za rešitev njegove pritožbe. EESO ni le zavrnil razveljavitve svoje odločitve o prerazporeditvi, temveč je tudi popolnoma molčal o podrobni analizi varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga rešitve. To je jasno pokazalo pomanjkanje pripravljenosti EESO za sodelovanje z varuhom človekovih pravic.

21. V zvezi s posodobljenim zneskom odškodnine, ki ga je predlagal EESO, je pritožnik navedel, da bi moral biti upravičen tudi do odškodnine za nepremoženjsko škodo. EESO je do njega ravnal nepremišljeno in škodoval njegovi karieri, kar je imelo resne posledice tudi za njegovo zdravje.

22. Poleg tega je pritožnik opozoril, da se mu EESO v nasprotju s predlogom varuha človekovih pravic ni opravičil. Kljub temu je bil pripravljen to trditev opustiti, dokler bo EESO ravnal v skladu s svojimi preostalimi trditvami.

23. Nazadnje je pritožnik obvestil varuha človekovih pravic, da je bila njegova bolezen po zadnjih zdravniških pregledih razglašena za poklicno bolezen [12] in da je bil glede na splošno zdravstveno stanje razglašen za nesposobnega za vrnitev v EESO.

Ocena varuha človekovih pravic po nadaljnjih preiskavah

24. Varuh človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da se je EESO strinjal, da se znesek nadomestila, ki ga je treba plačati pritožniku, poveča na znesek, ki je enak nadomestilu za upravljanje, ki ga je izgubil zaradi prerazporeditve. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je EESO zdaj sprejel točko (iii) njenega predloga [13].

25. Vendar je EESO vztrajal pri svojem stališču, da se odločba o prerazporeditvi ne bi smela razglasiti za nično. V podporo temu stališču je EESO opozoril na ugotovitve, ki jih je navedel že v mnenju o pritožbi.

26. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je EESO v svojem predlogu že pojasnila, zakaj razlogi, na katere se je oprla, niso bili prepričljivi. Poleg tega ugotavlja, da EESO kljub temu, da je vztrajal pri svojem stališču, te analize ni komentiral, kaj šele izpodbijal. Varuhinja človekovih pravic mora zato ugotoviti, da je EESO ravnal nepravilno in da kljub temu, da je sprejel nekatere ukrepe za ublažitev negativnih posledic svoje odločitve za pritožnika, še naprej zavrača, da bi prišlo do nepravilnosti.

27. Natančneje, v zvezi z dvema vidikoma njenega predloga, ki ju EESO zavrača, varuhinja človekovih pravic navaja naslednje pripombe.

28. V zvezi s predlogom varuha človekovih pravic o razveljavitvi prerazporeditve pritožnika se je EESO omejil na navedbo, da „delovno mesto, s katerega je bil pritožnik prerazporejen, trenutno zaseda druga oseba“. Varuhinja človekovih pravic meni, da glede na trenutno stanje zadeve tega vprašanja ni treba več obravnavati. Prvič, razglasitev ničnosti odločbe o prerazporeditvi pritožnika bi neizogibno vplivala na interese osebe, ki je nasledila pritožnika. Zato bi bilo treba tej osebi omogočiti, da se izjavi pred sprejetjem kakršnih koli nadaljnjih ukrepov. Drugič, na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, se ne zdi realno pričakovati, da bo pritožnik v bližnji prihodnosti ponovno delal za EESO. Razglasitev ničnosti zadevne odločbe bi torej vplivala na osebo, ki trenutno zaseda delovno mesto, ne da bi pritožniku prinesla konkretno prednost.

29. V zvezi s predlogom varuhinje človekovih pravic, naj se EESO opraviči pritožniku, varuhinja meni, da bi bilo opravičilo verodostojno le, če bi EESO priznal, da je storil nepravilnost. Vendar EESO temu še vedno nasprotuje.

30. Ob upoštevanju stališča, ki ga je EESO sprejel v svojem mnenju, in odgovorov na njene nadaljnje preiskave varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da podaljšanje preiskave s preoblikovanjem njenih preostalih predlogov v priporočilo EESO verjetno ne bo prineslo pozitivnih rezultatov. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je primerno zadevo zaključiti s kritično pripombo EESO [14].

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi pritožbo z naslednjo ugotovitvijo in kritično pripombo:

EESO je sprejel del predloga, ki mu ga je predložila varuhinja človekovih pravic, da bi odpravila nepravilnosti, do katerih je prišlo. V zvezi s tem je bila zadeva rešena.

Vendar EESO še vedno ne priznava, da je bila odločitev o prerazporeditvi pritožnika napačna. Odločitev o prerazporeditvi pritožnika je pomenila nepravilnost. Poleg tega je zelo obžalovanja vredno, da EESO ni priznal svojega nezakonitega ravnanja.

Pritožnik in predsednik EESO bosta obveščena o tej odločitvi.

 

Emily O'Reilly

Strasbourg, 18. 11. 2015

 

[1] Dodatne informacije o ozadju pritožbe, argumentih strank in preiskavi varuha človekovih pravic so na voljo v celotnem besedilu predloga varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev, ki je na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/correspondence.faces/en/61352/html.bookmark

[2] Člen 11 KP: „Uradnik pri opravljanju svojih nalog in vedenju upošteva zgolj interese Unije [...]“in člen 12 KP: „Uradnik se vzdrži vseh dejanj ali ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na njegov položaj.“

[3] Glej sodbo Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 8. maja 2008 v zadevi Kerstens proti Komisiji, F-119/06, ZOdl. JU, str. I-A-1-147 in II-A-1-787, točka 103 (v izvirniku v francoščini): „[...] ès lors que la décision du 8 décembre 2005 [modifiant les fonctions attribuées à un fonctionnaire] n’a pas été jugée contraire à l’intérêt du service ou à l’équivalence des emplois, il ne saurait être question de sanction disciplinaire déguisée ... ou de détournement de pouvoir [...] Il s’ensuit que le requérant ne saurait reprocher à la Commission de ne pas avoir ouvert une procédure disciplinaire à son égard, laquelle lui aurait permis de bénéficier des garanties procédurales prévues à l’annexe IX du statut.

[4] Glej sodbo Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 5. decembra 2012 v združenih zadevah Z proti Sodišču Evropske unije, F-88/09 in F-48/10, še neobjavljena v ZOdl., točka 146 (v izvirniku v francoščini): „[...] es droits de la défense recouvrent assurément, tout en étant plus étendus, le droit procédural pour toute personne d’être entendue avant qu’une mesure individuelle qui l’affecterait défavorablement ne soit prise à son égard, tel qu’il est énoncé à l’article 41, paragraphe 2, sous a), de la Charte [...]“.

[5] Glej sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 17. oktobra 2006 v zadevi T-406/04, Bonnet proti Sodišču, ZOdl. JU, str. I-A-2-213 in II-A-2-1097, točki 74 in 79 (v izvirniku v francoščini): „[c]est le silence gardé sur ses activités extrajudiciaires qui a compromis la confiance du président de la Cour [...] Cependant, la Cour a jugé que, lorsque la confiance mutuelle est rompue pour quelque raison que ce soit, il est de bonne administration de mettre fin à la relation de travail fondée sur cette confiance mutuelle ...".

[6] Člen 59(4) KP: „Organ za imenovanja lahko invalidski komisiji predloži primer katerega koli uradnika, katerega bolniški dopust traja več kot 12 mesecev v katerem koli obdobju treh let.“

[7] Člen 15(3) Priloge VIII h KP: "[č]e je nekdanji uradnik, ki prejema invalidnino, star manj kot upokojitvena starost, ga lahko institucija občasno napoti na zdravniški pregled, da preveri, ali še vedno izpolnjuje pogoje za izplačilo pokojnine."

[8] V skladu z odločbo, s katero je bila pritožniku odobrena invalidnina (v izvirniku v francoščini): pritožnik "[d] oit se soumettre à un examen médical de révision... à l'expiration d'une période de un an, soit en octobre 2015."

[9] Glej drugi odstavek člena 14 Priloge VIII h KP: "[k]adar nekdanji uradnik ne izpolnjuje več pogojev za izplačilo [invalidskega] dodatka, ga je treba ponovno zaposliti ..."

[10] V skladu z odločbo (v izvirniku v francoščini): "[l] e rapport de la Commission d'invalidité en date du 8 Octobre 2014, d'où il résulte que [pritožnik] est atteint d'une invalidité permanente considérée comme totale et le mettant dans impossibilité d'exercer des fonctions dopisnik à un emploi de son groupe de fonctions."(poudarek dodan)

[11] Pritožnik je v svojih pripombah na odgovor EESO na predlog varuha človekovih pravic za rešitev navedel, da želi (v izvirnem francoskem jeziku): "[l] a réintégration dans mon ancien poste ou dans un poste équivalent, à la suite d'un accord mutuel, si lors de mon examen médical annuel en Octobre 2015, je suis reconnu capable de réintégrer l'administration du CESE". To je združljivo s pravilom iz opombe 10 zgoraj.

[12] Člen 73 KP: "1. Uradnik je od datuma začetka dela zavarovan za primer poklicne bolezni ali nesreče pri delu. 2. Dajatve, ki se izplačujejo, so: (b) v primeru popolne trajne invalidnosti: Uradniku se izplača pavšalni znesek v višini osemkratne letne osnovne plače, izračunane na podlagi zneskov plače, prejetih v dvanajstih mesecih pred nesrečo [...]“

[13] Ob upoštevanju dejstva, da je bila pritožnikova trajna invalidnost potrjena in je bil zato razglašen za nezmožnega za vrnitev na delo v EESO, predlog varuhinje človekovih pravic, ki je bil podan med preiskavo, da EESO pritožnika ponovno postavi v položaj, podoben položaju vodje enote, in sprejetje tega predloga s strani EESO nista več relevantna.

[14] Varuh človekovih pravic je seznanjen z novo zahtevo pritožnika za dodatno odškodnino, ki jo je navedel v svojih pripombah na odgovor EESO na njene nadaljnje preiskave. Taka trditev ne spada na področje te preiskave in je varuh človekovih pravic ne more obravnavati. Člen 2(4) statuta varuha človekovih pravic določa: „Pred pritožbo [...] je treba uporabiti ustrezne upravne pristope do zadevnih institucij in organov.“Pritožnik bi moral zato svojo zahtevo najprej nasloviti na EESO, preden bi varuh človekovih pravic lahko obravnaval to vprašanje.

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.