Ozadje pritožbe

1. Obravnavana zadeva se nanaša na odločitev, ki jo je leta 2011 sprejel Evropski bančni organ (EBA) v zvezi s sestavo svoje 30-članske interesne skupine za bančništvo (BSG). Ta odločitev je bila sprejeta v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (EBA)[1] (v nadaljnjem besedilu: Uredba). Organ EBA je 23. oktobra 2013 po izvedbi novega izbirnega postopka (ki se je začel maja 2013) napovedal, da bo BSG začela drugi mandat z revidirano sestavo. Preiskava te pritožbe je vključevala konstruktivne razprave med osebjem EBA in službami varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi teh razprav pričakovala, da bo organ EBA novi izbirni postopek izvedel ustrezno in v skladu z analizo prvotnega postopka, ki jo je opravil varuh človekovih pravic. Vendar ta sklep ne ocenjuje drugega izbirnega postopka ali njegovega izida.

2. Pritožnik je italijansko združenje potrošnikov (Consumatori Associati), katerega predsednik je vložil prijavo na zgoraj navedeni razpis za prijavo interesa.

3. V uvodni izjavi 48 Uredbe je navedeno:

„Organ bi se moral posvetovati z zainteresiranimi stranmi o regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim dati razumno možnost, da predložijo pripombe o predlaganih ukrepih. Organ bi moral pred sprejetjem osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov, smernic in priporočil izvesti študijo učinka. Zaradi učinkovitosti bi bilo treba v ta namen uporabiti interesno skupino za bančništvo, ki bi morala sorazmerno zastopati kreditne in investicijske institucije Unije, ki predstavljajo različne modele in velikosti finančnih institucij in podjetij, po potrebi vključno z institucionalnimi vlagatelji in drugimi finančnimi institucijami, ki same uporabljajo finančne storitve; mala in srednja podjetja (MSP); sindikati; akademiki; potrošniki; in drugih malih uporabnikov bančnih storitev. Interesna skupina za bančništvo bi morala delovati kot vmesnik z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih ustanovi Komisija ali so ustanovljene z zakonodajo Unije.

4. Člen 37(2) Uredbe določa:

„Interesna skupina za bančništvo je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo kreditne institucije in investicijske družbe, ki delujejo v Uniji, predstavnike njihovih zaposlenih ter potrošnike, uporabnike bančnih storitev in predstavnike MSP. Vsaj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset njegovih članov zastopa finančne institucije, od tega trije zadružne banke in hranilnice.“

5. Člen 37(3) Uredbe določa:

„Člane interesne skupine za bančništvo imenuje odbor nadzornikov na podlagi predlogov ustreznih deležnikov. Odbor nadzornikov pri odločanju v največji možni meri zagotovi ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženo zastopanost spolov ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji.“

6. Razpis za prijavo interesa v zvezi z ustanovitvijo usmerjevalne skupine EBA je bil objavljen 26. novembra 2010 [2], rok za predložitev vlog pa je bil 26. december 2010. EBA je 18. marca 2011 objavila sporočilo za javnost o svoji odločitvi glede sestave svoje BSG [3]. Sporočilo za javnost je vsebovalo informacije o imenih novo imenovanih članov BSG, institucijah, ki jih je vsaka od njih zastopala, njihovem državljanstvu in podkategoriji, v katero so bili izbrani.

7. Pritožnik je 18. marca 2011 in 11. aprila 2011 pisal EBA, da bi se pritožil nad izbirnim postopkom in dejstvom, da za predstavnike potrošnikov ni bil izbran noben predstavnik „stare Evrope“ (tj. iz držav članic, ki niso države članice, ki so se EU pridružile leta 2004 ali pozneje).

8. EBA je v odgovoru z dne 26. aprila 2011 poudaril, da je na svojem spletnem mestu objavil informacije o vseh uspešnih kandidatih. Pojasnila je tudi, da je bilo kandidatom, ki zastopajo isto institucijo, dodeljeno največ eno delovno mesto, in poudarila, da je izbirni postopek rezultat „dinamične“ interakcije številnih meril.

9. Istega dne je pritožnik organu EBA poslal dopis, v katerem je izrazil nezadovoljstvo z zgornjim odgovorom. Pritožnik je 17. junija 2011 vložil to pritožbo.

Predmet preiskave

10. Varuhinja človekovih pravic se je odločila, da začne preiskavo o naslednjih obtožbah in trditvah:

Obtožbe:

1. EBA ni zagotovil ustrezne preglednosti pri izbiri članov za kategorije deležnikov iz Uredbe (EU) št. 1093/2010.

2. EBA je napačno menil, da bonitetne agencije in revizijske družbe spadajo v kategorijo zainteresiranih strani „uporabnikov finančnih storitev“.

3. EBA se ni ustrezno odzval na pritožnikovo izpodbijanje odločitev, ki jih je sprejel njegov odbor nadzornikov v zvezi z izborom članov usmerjevalne skupine za bančni nadzor.

Terjatve:

1. EBA bi moral pojasniti podlago za svoj izbor članov usmerjevalne skupine za bančni nadzor, tako da pritožniku zagotovi vse informacije, ki jih je zahteval v zvezi s tem.

2. EBA bi moral razveljaviti svoj izbor predstavnikov bonitetnih agencij in revizijskih družb za člane usmerjevalne skupine za bančni nadzor.

3. EBA bi moral razveljaviti svoj izbor osebe iz možganskega trusta za predstavnika potrošnikov in imenovati predsednika pritožnika za predstavnika potrošnikov v BSG.

Preiskava

11. Varuh človekovih pravic je 19. julija 2011 začel preiskavo o zgoraj navedenih obtožbah in trditvah ter pozval EBA, naj pojasni zlasti (i) izraz „uporabniki finančnih storitev“ in (ii) razloge, zakaj je bil možganski trust „Re-define“ imenovan v kategorijo „potrošniki“.

12. EBA je 28. oktobra 2011 poslal svoje mnenje, ki pa ni v celoti obravnavalo vseh trditev. Na dodatno povabilo varuha človekovih pravic je EBA 22. decembra 2011 predložil dodatno mnenje. Pritožnik je svoje pripombe predložil 10. februarja 2012.

13. Varuh človekovih pravic je po preučitvi začetnega in dopolnilnega mnenja EBA ter pripomb pritožnika sklenil, da je treba opraviti pregled spisa EBA v zvezi s to zadevo. Pregled je bil opravljen 19. marca 2013. Poročilo o inšpekcijskem pregledu je bilo 30. maja 2013 poslano pritožniku, ki je predložil morebitne pripombe. Pritožnik v določenem roku ni predložil nobenih pripomb.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Trditev, da EBA ni zagotovil ustrezne preglednosti pri izbiri članov svoje BSG

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

14. Pritožnik je trdil, da EBA ni zagotovil potrebne preglednosti pri izbiri članov BSG.

EBA je v svojem mnenju trdil, da si je v skladu z Uredbo prizadeval doseči ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženo zastopanost spolov ter „zastopanost deležnikov po vsej Uniji“. Tako se je v skladu s členom 37(2) Uredbe osredotočila predvsem na kakovost kandidatov, pri čemer je zagotovila uravnoteženo zastopanost strokovnega znanja in izkušenj različnih kategorij deležnikov. EBA je dodal, da je v dopisu, ki ga je 26. aprila 2011 naslovil na EuroInvestors in katerega kopijo je pritožnik priložil svoji pritožbi, podrobno opisal operativna pravila izbirnega postopka in merila, ki jih je uporabil.

15. EBA je v dodatnem mnenju predložil podrobnejše informacije o tem, kako je bil izveden izbirni postopek. V zvezi s tem je pojasnila, da so bile po predhodni oceni vseh prejetih vlog te razvrščene po kategorijah zainteresiranih strani in februarja 2011 predložene upravnemu odboru v nadaljnjo razpravo. EBA je v svojih stališčih varuhu človekovih pravic predložil tudi podrobne informacije o „splošnih“ merilih in merilih za posamezne kategorije, ki se uporabljajo za oceno prejetih vlog, ter več preglednic, ki prikazujejo (i) porazdelitev upravičenih prosilcev v različnih kategorijah, (ii) njihov spol in državljanstvo ter (iii) subjekte, ki so jih zastopali. EBA je dodal tudi, da prvotni načrt, da se izbranim potrošniškim organizacijam, ki niso bile imenovane v BSG, ponudi status „opazovalke“, na koncu ni bil uresničen, saj ni bilo doseženo soglasje večine članov BSG, ki ga zahteva poslovnik BSG.

16. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da je dejstvo, da je BSG „opazovalce“ izključila iz svojih dejavnosti, dodaten dokaz, da je bil izbirni postopek izveden tako, da se je preprečila preglednost.

Ocena varuha človekovih pravic

17. EBA je tokrat prvič imenoval bančno usmerjevalno skupino v skladu z Uredbo. Varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem meni, da je koristno podati dve uvodni pripombi. Prvič, naloga varuhinje človekovih pravic ni, da svojo izbiro članov BSG nadomesti z izbiro EBA. Varuh človekovih pravic pri preverjanju nepravilnosti preveri, ali je EBA pri izvajanju izbirnega postopka ravnal zakonito in v skladu z načeli dobrega upravljanja. Drugič, varuhinja človekovih pravic se zaveda težav pri združevanju meril geografske zastopanosti, zastopanosti spolov in zastopanja interesov s potrebo po zagotovitvi, da so izbrani člani usposobljeni, zlasti ob upoštevanju dejstva, da EBA ni imel predhodnih izkušenj z opravljanjem te naloge. Nazadnje, varuhinja človekovih pravic meni, da je bilo razumno, da je EBA omejil izbor članov BSG med tistimi, ki so izrazili interes za imenovanje na podlagi razpisa za prijavo interesa potencialnih deležnikov. Ta pristop je skladen s členom 37(3) Uredbe in v njem določeno zahtevo, v skladu s katero „člane interesne skupine za bančništvo imenuje odbor nadzornikov na predlog ustreznih deležnikov“(glej odstavek 5 zgoraj).

18. Dalje, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je postopek izbire, ki ga je izvedel EBA, podrobno preučila že v sklepu o zaključku preiskave v zvezi s pritožbo 1966/2011/(EIS)LP (v nadaljevanju: sklep UNI). [4] Tako se bo varuh človekovih pravic po potrebi skliceval na svoje ugotovitve in sklepe iz teh ugotovitev.

19. V zvezi z domnevnim pomanjkanjem preglednosti izbirnega postopka varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni predložil nobenih konkretnih argumentov v podporo svoji trditvi, ampak se je omejil na navajanje pomanjkanja preglednosti na splošno. Ob tem varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je EBA v okviru te preiskave predložil podrobne informacije in dodatna pojasnila v zvezi z načinom izvedbe izbirnega postopka. Glavni postopkovni koraki izbirnega postopka so bili namreč podrobno predstavljeni tudi v dopisu, ki ga je predložil pritožnik sam (glej točko 14 zgoraj) in ki ga je predsednik EBA poslal enemu od neuspešnih kandidatov, organizaciji, za katero se zdi, da je z njo povezan tudi pritožnik. Vendar je pritožnik v svojih pripombah trdil, da je dejstvo, da se je BSG odločila, da „opazovalcem“ ne bo dovolila sodelovanja na njenih sestankih, dodaten dokaz o pomanjkanju preglednosti v zvezi s sestavo BSG. V zvezi s tem varuhinja ugotavlja, da vprašanje, ali bi se „opazovalci“ lahko udeležili sestankov usmerjevalne skupine, ni povezano s samim izbirnim postopkom. Poleg tega in kot je poudaril EBA, je bila odločitev usmerjevalne skupine za bančni nadzor, da „opazovalcem“ ne dovoli udeležbe na njenih sejah, v vsakem primeru sprejeta v skladu z njenim poslovnikom usmerjevalne skupine za bančni nadzor.

20. Zato varuh človekovih pravic meni, da pritožnikova trditev o pomanjkanju preglednosti v zvezi z zadevnim izbirnim postopkom ni bila dokazana. Zato v zvezi s tem ni mogoče najti nobenega primera nepravilnosti.

B. Trditev, da je EBA napačno menil, da bonitetne agencije in revizijske družbe spadajo v kategorijo zainteresiranih strani „uporabniki finančnih storitev“

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

21. Pritožnik je trdil, da je EBA sprejel napačno opredelitev kategorije „uporabnikov“, saj so bili predstavniki, izbrani za to kategorijo, dejansko „ponudniki“ in ne „uporabniki“ bančnih storitev. Dejansko so bile to glavne bonitetne agencije in revizijske družbe, ki so opravljale storitve za bančni sektor.

22. EBA je trdil, da so bonitetne agencije pomemben del postopka ocenjevanja tveganja in izračuna kapitalskih zahtev s strani institucij. Poudarila je, da je zaradi neobstoja opredelitve pojma "uporabniki" v Uredbi sprejela široko razlago tega pojma, ki vključuje vse možne strani, razen predstavnikov industrije, ki končnim uporabnikom omogočajo sprejemanje odločitev o finančnih/bančnih storitvah, kot so bonitetne agencije in revizijske družbe.

Ocena varuha človekovih pravic

23. Varuhinja človekovih pravic je podrobno preučila popolnoma enake zgoraj navedene argumente iz sklepa UNI (glej odstavke 53–54). Varuhinja človekovih pravic je v navedenem sklepu ugotovila, da je EBA s tem, da iz kategorije „uporabniki“ ni izključila vlog subjektov, ki očitno opravljajo plačljive storitve za finančni sektor, in ne uporabnikov njegovih storitev, storil primer nepravilnosti. Varuh človekovih pravic bo tako v tej zadevi oblikoval enako kritično pripombo kot v sklepu UNI.

C. Trditev, da se EBA ni ustrezno odzval na pritožnikovo izpodbijanje odločitev, ki jih je sprejel njegov odbor nadzornikov v zvezi z izborom članov usmerjevalne skupine za bančni nadzor

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

24. Pritožnik je trdil, da ima pomembne izkušnje z vprašanji varstva potrošnikov, izbrani deležnik iz možganskega trusta „Re-define“ pa ni povezan z nobeno potrošniško organizacijo. Trdila je tudi, da zahteva po geografski uravnoteženosti iz Uredbe ni bila izpolnjena, saj so bili za kategorijo potrošnikov izbrani samo vložniki iz „novih držav članic“ (tistih, ki so se Uniji pridružile leta 2004 ali pozneje).

25. EBA je odgovoril, da si je prizadeval zagotoviti, da bi splošna sestava BSG odražala „geografsko uravnoteženost in uravnoteženost glede na spol ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji“. Navedla je tudi, da ima široko diskrecijsko pravico pri izbiri članov svoje BSG. Organ EBA je zagovarjal izbiro predstavnika potrošnikov iz skupine „Re-define“, saj je ta neprofitni subjekt, ki je z Evropskim parlamentom podpisal okvirni sporazum o zadevah, ki se nanašajo na regulacijo finančnih storitev in ekonomsko politiko, ter sodeluje s široko skupino različnih zainteresiranih strani. Po mnenju EBA ima „Re-define“ dokazane izkušnje na področju vprašanj, povezanih s potrošniki, njegov predstavnik pa ima pomembne izkušnje, strokovno znanje in vključenost v vprašanja varstva potrošnikov, kar je bil tudi razlog, da je bil pozneje izvoljen za predsednika usmerjevalne skupine za bančništvo.

26. V zvezi z merilom „geografske uravnoteženosti“ je EBA pojasnil, da je med prosilci iz „novih držav članic“ izbral vseh pet članov kategorije potrošnikov kot sredstvo za izravnavo nesorazmerne zastopanosti „starih“ držav članic v kategoriji industrije (udeleženec pri kreditih in naložbah).

Ocena varuha človekovih pravic

27. Pritožnik je s tretjo trditvijo podvomil, prvič, o tem, kako je EBA izpolnil zahtevo po zagotavljanju ustreznega geografskega ravnovesja pri imenovanju članov kategorije „potrošniki“, in drugič, o dejstvu, da možganski trust „Re-define“ni imel očitnega sodelovanja ali izkušenj pri vprašanjih varstva potrošnikov.

28. Varuhinja človekovih pravic je preučila popolnoma enaka zgoraj navedena argumenta v sklepu UNI. Natančneje, v tem sklepu je varuh človekovih pravic kot neutemeljen zavrnil trditev, ki jo je v obravnavani zadevi prav tako navedel EBA, v skladu s katero lahko EBA, če obstaja splošno ravnovesje, prosto prezre geografsko ravnovesje v sestavi različnih kategorij, ki sestavljajo BSG. Kot je varuh človekovih pravic navedel v sklepu UNI (glej odstavek 25 sklepa), bi bil namen zahteve po ustrezni geografski uravnoteženosti onemogočen, razen če bi se, kolikor je to mogoče, uporabljala tudi v okviru vsake od različnih kategorij sektorja finančnih storitev, ki sestavljajo BSG („udeleženci iz industrije“, „zaposleni/predstavniki sindikatov“, „potrošniki“, „uporabniki“, „MSP“ in „najvišji akademiki“). Varuhinja človekovih pravic je na podlagi te predpostavke ugotovila, da je odločitev Evropskega bančnega organa, da med kandidati iz „novih“ držav članic izbere vseh pet članov kategorije „potrošniki“, kot protiutež njegovi odločitvi, da izmed desetih članov kategorije „industrija“ izmed kandidatov iz „starih“ držav članic imenuje devet članov, napačna in je povzročila nepravilnost (glej odstavke 32–34 sklepa UNI). Zato bo varuh človekovih pravic v nadaljevanju podal enako kritično pripombo, kot je bila podana v sklepu UNI.

29. Kar zadeva dejstvo, da je eden od izbranih članov v kategoriji „potrošniki“ delal za možganski trust („ponovno opredeliti“), kot je varuh človekovih pravic navedel v sklepu UNI, delo za možganski trust samo po sebi ne pomeni, da nekdo ne more zastopati potrošnikov ali se zavzemati za njihove pravice, in v vsakem primeru je treba preučiti, ali je izbrani član dejansko sposoben delovati kot objektiven in predan predstavnik potrošnikov. Varuh človekovih pravic je v sklepu UNI navedel tudi, da bi načeloma morala obstajati trdna domneva, da so kandidati, ki zastopajo potrošniške organizacije in/ali jasne interese potrošnikov, primernejši za imenovanje v kategorijo "potrošnikov" kot tisti, katerih glavno strokovno znanje in/ali poklicne izkušnje se nanašajo na druga področja (glej odstavek 51 sklepa UNI). Vendar je varuh človekovih pravic v sklepu UNI ugotovil, da je EBA v zvezi z obravnavano zadevo prepričljivo pojasnil razloge, iz katerih je menil, da se za predstavnika zadevnega možganskega trusta glede na njegove poklicne izkušnje na tem področju šteje, da ima zahtevane sposobnosti in izkušnje za zastopanje interesov potrošnikov. Tako kot v zadevi, v kateri je bil sprejet sklep UNI, pritožnik v obravnavani zadevi ni predložil nobenih konkretnih argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da zadevni zastopnik ne more zastopati interesov potrošnikov finančnih storitev ali da nanj vplivajo ali bi lahko vplivali drugi nasprotujoči si interesi. Varuh človekovih pravic tako kot v sklepu UNI v zvezi s tem v obravnavani zadevi ne ugotavlja nepravilnosti. Glede na navedeno in z namenom nadaljnjega izboljšanja izbirnega postopka bo varuh človekovih pravic v nadaljevanju navedel enako pripombo kot v sklepu UNI.

D. Pritožnik ´s trdi:

Pritožnik ´s trdi:

30. Pritožnik je trdil, da (i) bi mu moral EBA zagotoviti vse zahtevane informacije v zvezi z izbirnim postopkom, (ii) da bi bilo treba razveljaviti izbor predstavnikov „ponovne opredelitve“ in bonitetnih agencij ter (iii) da bi bilo treba njegovega predsednika imenovati za predstavnika potrošnikov.

31. EBA je v svojem mnenju prvi dve trditvi obravnaval v okviru svojih odgovorov na prvo oziroma tretjo trditev. V zvezi s tretjo trditvijo je EBA navedel, da čeprav predlog, ki bi potrošniškim organizacijam, ki niso bile imenovane v BSG, kot je pritožnik, omogočil, da sodelujejo pri delu BSG kot „opazovalci“, ni zbral potrebne večine članov BSG, namerava v prihodnosti sprejeti nadaljnje ukrepe za zagotovitev rednega dialoga s potrošniki in njihovimi organizacijami.

Ocena varuha človekovih pravic

32. V zvezi s prvo trditvijo varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je EBA pri obravnavi prve trditve zagotovil vse ustrezne informacije in odgovore v zvezi z načinom izvedbe izbirnega postopka. Zato te trditve ni mogoče sprejeti. Kot je navedeno tudi v sklepu UNI (glej odstavek 59), bi se splošna preglednost izbirnega postopka dodatno izboljšala, če bi EBA po imenovanju članov usmerjevalne skupine za bančni nadzor objavil smiselne informacije, ki bi lahko pokazale, kako je glede na različne prejete vloge izpolnil zahtevo po zagotavljanju uravnotežene zastopanosti vseh različnih kategorij zadevnih deležnikov in kako je pri tem zagotovil tudi „v največji možni meri [...] ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost glede na spol ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji“. Varuh človekovih pravic bo zato v nadaljevanju podal še eno pripombo.

32. Kar zadeva drugi dve povezani trditvi, je varuhinja človekovih pravic, če obe temeljita na predpostavki, da bi se izbirni postopek lahko razveljavil in ponovno izvedel, že v Sklepu UNI pojasnila, zakaj tak pristop ni več izvedljiv (glej odstavek 58 Sklepa UNI). Zato tudi teh dveh trditev ni mogoče sprejeti.

E. Sklepi

33. Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi zadevo z naslednjimi ugotovitvami:

1. Z vključitvijo vlog predstavnikov subjektov, ki očitno niso mali uporabniki storitev, ki jih zagotavlja finančni/bančni sektor, temveč ponudniki plačljivih storitev slednjemu, v kategorijo „uporabniki“ je organ EBA storil primer nepravilnosti.

2. Z uporabo zahteve iz člena 37(3) Uredbe, da se v največji možni meri zagotovi „ustrezna geografska uravnoteženost in uravnotežena zastopanost spolov ter zastopanost zainteresiranih strani po vsej Uniji“le glede sestave BSG kot celote in ne tudi znotraj vsake kategorije članstva, je EBA storil še en primer nepravilnosti.

V zvezi z drugimi vidiki pritožnikovih trditev ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.

Dodatne opombe

1. Postopek izbire bi se olajšal in dodatno izboljšal, če bi EBA od prihodnjih prosilcev zahteval, da navedejo le eno od šestih kategorij, za katere bi želeli, da se obravnavajo.

2. Dodatno bi se izboljšala splošna preglednost izbirnega postopka, če bi EBA po imenovanju članov usmerjevalne skupine za bančni nadzor objavil smiselne informacije, ki bi lahko pokazale, kako je glede na različne prejete vloge izpolnil zahtevo po zagotavljanju uravnotežene zastopanosti vseh različnih kategorij zadevnih deležnikov in kako je pri tem zagotovil tudi „v največji možni meri [...] ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost glede na spol ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji“.

Med preiskavo, zlasti ob pregledu dokumentov, so potekale neformalne in konstruktivne razprave med EBA in službami varuha človekovih pravic. Med temi razpravami je EBA izrazil pripravljenost, da spremeni svoj pristop za drugi krog izbora. Kot je bilo že navedeno, je EBA 23. oktobra 2013 napovedal novo sestavo usmerjevalne skupine za bančni nadzor. Čeprav se ta sklep nanaša le na prvi izbirni postopek, ki je potekal marca 2011, varuh človekovih pravic poziva EBA, naj v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi zgoraj navedenih kritičnih in dodatnih pripomb pojasni, kako je spremenil svoj pristop med drugim izbirnim postopkom, da bi upošteval morebitne izkušnje, pridobljene med preiskavo varuha človekovih pravic.

 

Emily O'Reily

V Strasbourgu, 19. decembra 2013

---

[1] UL 2010, L 331, str. 12.

[2] http://www.eba.europa.eu/cebs/media/Publications/Other%20Publications/Others/2010/BSG%20call%20for%20expression%20of%20interest/Complete-call-text.pdf

[3] http://www.eba.europa.eu/-/the-eba-establishes-its-banking-stakeholder-group

[4] Sklep z dne 7. novembra 2013, http://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/decision.faces/en/52432/html.bookmark