OZADJE

Pritožba 2166/2008/WP:

1. Ta preiskava na lastno pobudo temelji na pritožbi, ki jo je vložil profesor B., znanstvenik turškega državljanstva (pritožba 2166/2008/WP). Evropski urad za izbor osebja (EPSO) je 28. maja 2008 na svoji spletni strani objavil razpise za prijavo interesa za delovna mesta začasnih uslužbencev v novoustanovljeni Izvajalski agenciji Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA) in Izvajalski agenciji za raziskave (REA). Profesor B. se je odločil, da bo sodeloval v izbirnem postopku za začasne uslužbence, ki jih bo zaposlila ERCEA. Rok za oddajo prijav je bil 18. junij 2008.

2. Izbirni postopek je bil prvotno omejen na državljane držav članic EU. Vendar je bil pozneje razširjen na državljane "partnerskih držav sedmega okvirnega programa", tj. partnerskih držav v okviru Sedmega okvirnega programa EU za raziskave in razvoj [1]. Turčija spada v to skupino držav.

3. Profesor B. je ob pripravi prijave opozoril, da se od kandidatov ne zahteva le tekoče znanje angleščine, temveč tudi drugega uradnega jezika Evropske unije (EU). Profesor B. je menil, da je ta zahteva posredno diskriminatorna, saj se zdi, da daje prednost državljanom držav članic EU. Vlogi je dodal ustrezno opombo.

4. Profesor B. je bil nekaj časa po vložitvi prijave obveščen, da ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje na natečaju. Zahteva glede državljanstva je bila medtem spremenjena in zanjo so lahko zaprosili le državljani držav članic EU. Profesor B. se je obrnil na evropskega varuha človekovih pravic in trdil, da je ta odločitev napačna in diskriminatorna.

Preiskava na lastno pobudo OI/2/2008/(WP)VIK:

5. Po preučitvi zgoraj navedene pritožbe je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da profesor B. ni niti državljan EU niti ni prebival v državi članici EU. Profesor B. zato v skladu s členom 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije ni smel vložiti pritožbe pri varuhu človekovih pravic. Varuh človekovih pravic zato ni mogel začeti preiskave njegove pritožbe kot take. Vendar je menil, da pritožba vzbuja resno težavo, za katero se zdi, da se nanaša tudi na izbirni postopek za začasne uslužbence agencije REA. Varuhinja človekovih pravic se je zato odločila, da začne to preiskavo na lastno pobudo v zvezi z vprašanji, izpostavljenimi v pritožbi.

PREDMET POVZETKA ZA LASTNO POBUDO

6. Varuhinja človekovih pravic je opredelila naslednja vprašanja:

1. Odločitev, da se državljanom partnerskih držav sedmega okvirnega programa odvzame možnost, da se prijavijo na delovna mesta začasnih uslužbencev v ERCEA in REA, je bila potencialno napačna in diskriminatorna.
2. Zdelo se je, da kandidati, ki jih je ta odločitev zadevala, niso prejeli nobenih pojasnil za odločitev in da jim ni bilo ponujeno opravičilo.
3. Zahteva, da morajo biti kandidati sposobni govoriti drugi uradni jezik EU, je bila potencialno diskriminatorna, ker je dajala prednost državljanom držav članic EU.

Poizvedba

7. Varuh človekovih pravic je 12. septembra 2008 začel preiskavo na lastno pobudo. Evropski urad za izbor osebja (EPSO) je zaprosil za mnenje o zgoraj navedenih vprašanjih.

8. EPSO je z dopisom z dne 24. septembra 2008 obvestil varuha človekovih pravic, da so zadevni izbirni postopki v pristojnosti Evropske komisije in da je EPSO zagotovil le logistično podporo. Urad EPSO je navedel, da je zato pismo varuha človekovih pravic posredoval Komisiji.

9. Komisija je 29. septembra 2008 obvestila varuha človekovih pravic, da je dejansko pristojna za obravnavo te zadeve.

10. Komisija je mnenje predložila 20. januarja 2009. Mnenje je bilo posredovano profesorju B, ki je podal svoje pripombe. Od njega ni prejela nobenih pripomb.

11. Evropski varuh človekovih pravic je 20. oktobra 2009 začel nadaljnje preiskave. Komisijo je pozval, naj pojasni nekatere vidike zadeve. Komisija je 11. marca 2010 poslala odgovor. Ta odgovor je bil posredovan profesorju B., ki ni predložil nobenih pripomb.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. V zvezi s prvim vprašanjem

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

12. Profesor B. je trdil, da je bila odločitev Komisije, da izključi kandidate iz partnerskih držav sedmega okvirnega programa, zlasti iz Turčije, napačna in diskriminatorna. Trdil je, da ta pristop ovira napredek znanosti v Evropi. Profesor B. je poudaril, da Turčija vsako leto prispeva 1,5 milijona EUR za sedmi okvirni program in da je zato nerazumljivo, zakaj bi lahko turške znanstvenike izključili iz izbirnega postopka. Po njegovem mnenju so imeli turški znanstveniki „neodtujljivo pravico“, da se prijavijo na delovna mesta, povezana z ocenjevanjem projektov, predloženih v okviru sedmega okvirnega programa.

13. Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da sta bili ERCEA in REA ustanovljeni s Sklepom z dne 14. decembra 2007 [2]. V prvi polovici leta 2008 so bili vzpostavljeni potrebni postopki za začetek zaposlovanja osebja v teh agencijah v skladu s kadrovskimi načrti, ki jih je odobril proračunski organ. Ko so bili razpisi za prijavo interesa za delovna mesta začasnih uslužbencev v ERCEA in REA objavljeni na spletišču urada EPSO, so bili izbirni postopki omejeni le na državljane držav članic EU.

14. Na predlog norveške misije so bili 5. junija 2008 ti razpisi za prijavo interesa razširjeni na prijavitelje iz partnerskih držav sedmega okvirnega programa (Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Izrael, Švica, Albanija, Hrvaška, Makedonija, Črna gora, Srbija in Turčija). Rok za prijavo je bil podaljšan do 25. junija 2008.

15. Vendar je bil po nadaljnjih notranjih razpravah o operativnih posledicah podaljšanja razpisa za prijavo interesa, na katerega je odgovoril profesor B., navedeni razpis 24. junija 2008 preklican. Prijaviteljem je bilo poslano elektronsko sporočilo, v katerem so bili obveščeni o preklicu. Razpis v zvezi z REA je bil prav tako preklican.

16. Razpisi so bili 15. julija 2008 ponovno objavljeni samo za državljane držav članic EU, rok za oddajo prijav pa je bil 14. avgust 2008. Še vedno 15. julija 2008 so bile predhodne tožeče stranke in osebe, ki so pisale v splošne poštne predale, po elektronski pošti obveščene o novi publikaciji.

17. Komisija je navedla, da za razpise v zvezi z delovnimi mesti začasnih uslužbencev v Komisiji ali njenih izvajalskih agencijah veljajo pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti. V skladu s členom 12(2) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije so taki razpisi odprti samo za državljane držav članic EU. Komisija je opozorila, da se lahko razpisi z odstopanjem odprejo za državljane drugih držav po presoji organa za imenovanja.

18. Komisija je poudarila, da na splošno obstajajo tehtni razlogi za objavo razpisov državam, ki prispevajo v proračun upravljanih programov. Vendar ta utemeljitev ne bi smela prikriti dejstva, da partnerske države sedmega okvirnega programa niso enakopravne z državami članicami EU. Koristi za te države se osredotočajo na rezultate, pridobljene s sedmim okvirnim programom, in niso povezane z njegovim upravljanjem. V podporo tej izjavi je Komisija na primer ugotovila, da države partnerice sedmega okvirnega programa v odborih za programe sedmega okvirnega programa sodelujejo brez glasovalne pravice.

19. Komisija je dodala še, da kljub argumentom v prid razširitvi zadevnih razpisov prenos nekaterih njenih pooblastil na izvajalske agencije za izvajanje programa FP7 pomeni niz operativnih posledic. Ti so bili posledica pravnih in upravnih pogojev, zaradi katerih je bilo težko vključiti državljane tretjih držav. Zlasti se je štelo za verjetno, da bodo morali kandidati iz držav, ki niso članice EU, opraviti posebna varnostna preverjanja, ki bi za ustrezno skladnost z zakonodajo EU o varstvu podatkov nujno pomenila zamudo v izbirnem postopku. Medtem ko so pristojne službe poskušale storiti vse, kar je bilo v njihovi moči, se je izkazalo, da ni mogoče pravočasno obravnavati vseh pomembnih vprašanj in ohraniti možnosti, da se postopki zaposlovanja zaključijo zadovoljivo in v razumnem roku. Komisija je v zvezi s tem poudarila nujno potrebo po vzpostavitvi in delovanju agencij. Dodala je, da se je zato odločila preklicati razpise in objaviti nove, ki so bili omejeni na državljane držav članic EU.

20. Varuhinja človekovih pravic je po skrbni analizi zgornjih argumentov menila, da so potrebne nadaljnje preiskave. Zato je na Komisijo naslovil naslednje vprašanje:

„Komisija je trdila, da je treba kandidate, ki niso iz EU, izključiti, da bi lahko zadevne agencije začele delovati čim prej. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil rok za prijavo na prvotne razpise 25. junij 2008, medtem ko je bilo treba prijave na nove razpise oddati do 14. avgusta 2008, tj. skoraj dva meseca pozneje. Glede na to, da je pristop, ki ga je sprejela Komisija, sam po sebi povzročil zamude pri postopkih zaposlovanja, ali lahko Komisija pojasni, zakaj je kljub temu menila, da je treba izključiti kandidate iz tretjih držav, da se zagotovi pravočasno zaposlovanje na zadevnih delovnih mestih? Ali lahko Komisija navede tudi, koliko kandidatov iz držav, ki niso članice EU, se je prijavilo na prvotne razpise?“

21. Komisija je v odgovoru navedla, da so se z novo objavo postopki zaposlovanja dejansko zavlekli za skoraj dva meseca. V zvezi s tem je ponovno poudaril, da je njegov direktorat za varnost menil, da bi bilo treba pred morebitno ponudbo delovnih mest nujno preveriti vse kandidate iz tretjih držav, ki so bili uvrščeni na rezervni seznam. O dodatnem varnostnem preverjanju teh kandidatov bi bilo treba poročati v razpisih, ki pa so bili takrat že objavljeni. Poleg tega bi se bilo treba o nadaljnji obdelavi osebnih podatkov posvetovati tudi z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP). Po mnenju Komisije bi tako posvetovanje trajalo več mesecev in bi ogrozilo časovni okvir zaposlovanja. Komisija je ugotovila, da se je zdelo, da je zamuda zaradi preklica in ponovne objave razpisov krajša.

22. Komisija je dodala, da so v upoštevnem trenutku potekale podrobne notranje razprave med različnimi službami Komisije. Izražena je bila posebna zaskrbljenost, in sicer da bi odprtje razpisov za državljane tretjih držav lahko ustvarilo precedens na področju politike EU, na katerem se nadaljujejo razprave o pridružitvi drugih držav programom EU.

23. Glede na navedeno in da bi se odzvala na potrebo po hitrem zaposlovanju, se je Komisija odločila preklicati in ponovno objaviti zadevne razpise.

24. Komisija je v odgovoru na vprašanje varuha človekovih pravic v zvezi s številom zadevnih oseb navedla, da je bilo v času, ko so bili prvotni razpisi preklicani, vloženih 5328 vlog, od tega 46 iz držav, ki niso članice EU. Teh 46 prijav je oddalo skupno 27 kandidatov. Vendar je ukrep zaključevanja razpisov za državljane tretjih držav vplival le na 21 kandidatov, saj so bile preostale prijave v vsakem primeru neupravičene.

Ocena varuha človekovih pravic

25. Profesor B. je trdil, da je bila odločitev Komisije, da državljanom partnerskih držav 7OP odvzame možnost prijave na zadevna delovna mesta začasnih uslužbencev, (i) napačna in (ii) diskriminatorna. Varuhinja človekovih pravic bo zato ta dva vidika analizirala v nadaljevanju.

V zvezi s točko (i) zgoraj:

26. Člen 12(2)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije določa, da se „začasni uslužbenec lahko zaposli le, če je državljan ene od držav članic Skupnosti, razen če je dovoljena izjema“.

27. V obravnavani zadevi je Komisija razpise za prijavo interesa za delovna mesta začasnih uslužbencev v ERCEA in REA najprej omejila na državljane držav članic Unije. Po mnenju varuha človekovih pravic je Komisija v skladu s členom 12(2)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije lahko ukrepala na ta način.

28. Profesor B. je trdil, da Turčija v proračun sedmega okvirnega programa prispeva precej denarja. Po njegovem mnenju imajo turški državljani torej neodtujljivo pravico, da se prijavijo na delovna mesta, povezana z ocenjevanjem projektov v okviru tega programa. Vendar, kot je pravilno poudarila Komisija, člen 12(2)(a) PZDU določa, da so taki razpisi praviloma odprti samo za državljane držav članic Unije . Zato Komisiji teh razpisov ni bilo treba razširiti na državljane partnerskih držav sedmega okvirnega programa.

29. Vendar člen 12(2)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije dovoljuje izjeme od zgoraj navedenega splošnega pravila o upravičenosti. Prispevki partnerskih držav sedmega okvirnega programa so nedvomno dejavnik, ki ga je mogoče upoštevati v tem okviru. Komisija je priznala, da obstajajo tehtni razlogi za objavo razpisov državam, ki prispevajo v proračun upravljanih programov. Odločitev Komisije, da objavi razpise – ki so bili prvotno omejeni na državljane EU – za državljane partnerskih držav sedmega okvirnega programa, vključno s Turčijo, je bila zato razumljiva.

30. Vendar je treba opozoriti, da varuhu človekovih pravic ni treba preučiti prvotne odločitve o omejitvi zadevnih razpisov na državljane EU ali njihovi poznejši razširitvi na državljane partnerskih držav sedmega okvirnega programa. Preučiti mora, ali je bila odločitev Komisije, da umakne možnost prijave državljanov iz partnerskih držav 7OP, in sicer njena odločitev, da prekliče svojo prejšnjo odločitev o odprtju ustreznih razpisov za državljane iz partnerskih držav 7OP, upravičena in v skladu z načeli dobrega upravljanja.

31. Komisija se je v podporo svojemu pristopu sklicevala na upravne in časovne omejitve v zvezi s postopkom zaposlovanja. Komisija je trdila, da mora zagotoviti, da bosta ERCEA in REA čim prej začeli delovati. Državljane tretjih držav bi bilo treba varnostno pregledati, zaradi česar bi bila potrebna posvetovanja z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Zato se je Komisija bala, da bi nadaljevanje spremenjenih razpisov – in s tem omogočanje udeležbe kandidatom iz partnerskih držav sedmega okvirnega programa – zavleklo in ogrozilo pravočasen zaključek izbirnih postopkov. Komisija je trdila, da se je zato odločila preklicati razpise in objaviti nove, ki so bili omejeni na državljane EU.

32. Varuh človekovih pravic meni, da ta trditev ni prepričljiva.

33. Kot je bilo že navedeno, je odločitev Komisije, da prekliče spremenjene razpise in objavi nove, sama po sebi povzročila skoraj dvomesečno zamudo. Komisija v bistvu trdi, da bi bila zamuda, ki bi nastala zaradi sprejema kandidatov iz partnerskih držav 7. OP, še daljša. Varuh človekovih pravic očitno ne more preveriti te izjave. Vendar je treba v zvezi s tem navesti tri pripombe. Prvič, Komisija je v svojem odgovoru na posebno vprašanje v zvezi z vprašanjem, ki ji ga je zastavil varuh človekovih pravic, navedla, da se zdi, da je zamuda zaradi preklica in ponovne objave razpisov krajša. Zdi se, da to kaže, da Komisija ni opravila nobenega konkretnega preverjanja v zvezi s tem, kako dolgo bo zamuda trajala. Drugič, iz informacij, ki jih je predložila Komisija, je razvidno, da je bilo število kandidatov, ki so bili državljani partnerskih držav 7. OP, minimalno v primerjavi s kandidati, ki so bili državljani EU. Prav tako je upravičeno domnevati, da na koncu ne bi bilo ohranjenih vseh 21 kandidatov iz partnerskih držav sedmega okvirnega programa, katerih prijave so bile sprejemljive. Zato ni mogoče izključiti, da bi se lahko varnostno preverjanje in posvetovanja z ENVP o obdelavi osebnih podatkov zaključila dokaj hitro. Tretjič, profesor B. je poudaril, ne da bi mu Komisija nasprotovala, da je že delal kot znanstveni strokovnjak za Komisijo. Varuhinja človekovih pravic se zato sprašuje, zakaj bi moral pritožnik opraviti varnostno preverjanje.

34. Komisija je tudi navedla, da bi lahko sprejem prosilcev iz držav FP7 ustvaril precedens na področju politike EU, na katerem se nadaljujejo razprave o pridružitvi drugih držav programom EU. Varuh človekovih pravic dvomi, da je to tehten argument, saj se Komisija sama strinja, da so na splošno obstajali utemeljeni razlogi za objavo razpisov državam, ki prispevajo v proračun upravljanih programov.

35. Vendar varuh človekovih pravic meni, da mu ni treba preveriti, ali bi lahko razlogi, ki jih je navedla Komisija, dejansko upravičili izključitev kandidatov iz partnerskih držav sedmega okvirnega programa. Varuh človekovih pravic dejansko meni, da bi bilo treba vse te razloge preučiti, preden se je Komisija 5. junija 2008 odločila, da bo objavila ustrezne razpise za nacionalne razpise iz partnerskih držav sedmega okvirnega programa. Očitno ni dobra upravna praksa, da se najprej sprejme odločitev in šele nato preučijo morebitne negativne posledice, ki bi jih lahko povzročila. Če bi Komisija po ustrezni preučitvi vseh ustreznih premislekov ugotovila, da bi razširitev zadevnih razpisov na državljane iz partnerskih držav 7. OP imela negativne posledice, na katere se je sklicevala v svojem mnenju, po vsej verjetnosti ne bi odprla razpisov za te osebe. Tako bi se lahko zlahka izognila težavam, ki jih je povzročila odločba z dne 5. junija 2008. Po mnenju varuha človekovih pravic državljani ne smejo postati žrtve prenagljenih odločitev, ki jih sprejmejo uprave.

36. Glede na navedeno bi lahko bila odločitev Komisije, da državljanom partnerskih držav 7OP odvzame možnost prijave, ki jo je uvedla s sklepom z dne 5. junija 2008, upravičena le, če bi obstajali nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo treba sprejeti ta ukrep. Če bi Komisija nedvomno dokazala, da kandidatom iz partnerskih držav sedmega okvirnega programa ne bi bilo mogoče omogočiti sodelovanja v razpisih in hitrega začetka delovanja agencij, bi varuh človekovih pravic lahko ugotovil, da je bila zadevna odločitev upravičena. Vendar in kot je pojasnjeno zgoraj, Komisija ni predložila jasnih in prepričljivih dokazov ali argumentov, ki bi pokazali, da je res tako.

37. V teh okoliščinah in ker ni prepričljive utemeljitve, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je odločitev Komisije, da državljanom partnerskih držav 7OP odvzame možnost prijave, tj. njena odločitev, da prekliče svojo prejšnjo odločitev, da odpre ustrezne razpise za državljane partnerskih držav 7OP, pomenila nepravilnost. Spodaj bo podana kritična pripomba.

V zvezi s točko (ii) zgoraj:

38. V zvezi z domnevno diskriminatornostjo odločitve Komisije, da državljanom partnerskih držav sedmega okvirnega programa odvzame možnost, da se prijavijo na delovna mesta začasnih uslužbencev v ERCEA in REA, varuhinja opozarja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso do diskriminacije pride, kadar se enaki ali primerljivi položaji obravnavajo neenako in kadar to neenako obravnavanje ni objektivno utemeljeno.

39. Vendar člen 12(2) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije jasno omogoča, da se državljani tretjih držav obravnavajo drugače kot državljani EU, kar zadeva dostop do delovnih mest za začasne uslužbence. V teh okoliščinah v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti nobene diskriminacije.

B. Drugo vprašanje

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

40. Profesor B. je trdil, da vložniki, na katere vpliva odločitev Komisije, niso prejeli nobenih pojasnil in opravičila.

41. Komisija je poudarila, da je bilo 24. junija 2008, ko sta bila prvotna razpisa za ERCEA in REA preklicana, na spletišču urada EPSO objavljeno obvestilo. V tem obvestilu se je Komisija opravičila za povzročene nevšečnosti. Kandidatom, ki so se prijavili na delovno mesto v agenciji REA, je bilo poslano tudi elektronsko sporočilo s ponovitvijo opravičila, agencija ERCEA pa je raje počakala, preden je poslala elektronsko sporočilo, da bi se odločila o praktičnih vidikih ponovnega odprtja razpisa.

42. Komisija je nadalje ugotovila, da so ob novi objavi 15. julija 2008 vsi kandidati (vključno s tistimi iz partnerskih držav sedmega okvirnega programa), ki so se prijavili na podlagi spremenjenih razpisov, prejeli elektronsko sporočilo. V elektronskih sporočilih, poslanih kandidatom, ki so bili registrirani kot državljani tretjih držav, je bilo navedeno, da morajo preveriti pogoje razpisa. Nazadnje je Komisija pojasnila, da je bilo vsakemu objavljenemu profilu dodano dodatno pojasnilo.

43. Komisija se je v svojem mnenju opravičila za nevšečnosti, povzročene kandidatom, ki jih zadeva odločitev o ukinitvi možnosti državljanom partnerskih držav sedmega okvirnega programa, da se prijavijo na delovna mesta začasnih uslužbencev v ERCEA in REA. Poleg tega je izrazil obžalovanje, da kandidatom, na katere se nanaša ta sklep, ni bilo prej ponujeno opravičilo.

44. Varuh človekovih pravic je v okviru nadaljnjih preiskav Komisijo pozval, naj odgovori na naslednje vprašanje:

Varuhinja človekovih pravic meni, da Komisiji ni bilo treba navesti razlogov za svojo prvotno odločitev o omejitvi zadevnih klicev na državljane EU. Vendar se obravnavana zadeva nanaša na položaj, v katerem so bili državljani tretjih držav pozneje sprejeti, v katerem se je prijavil vsaj en tak državljan tretje države in v katerem se je Komisija nato odločila, da bo ponovno spremenila svoje stališče in zadevna delovna mesta omejila na državljane Unije. Ali lahko Komisija glede na navedeno pojasni, zakaj kandidatov ni obvestila o razlogih za svojo odločitev in zakaj razen splošnega opravičila za povzročene nevšečnosti ni ponudila nobenega posebnega opravičila kandidatom iz tretjih držav, ki so se prijavili, vendar zaradi odločitve Komisije niso bili več upravičeni?

45. Komisija je v repliki poudarila, da bi vsakomur, ki bi jo zahteval, brez težav ponudila dodatne informacije o razlogih za svojo odločitev. Vendar v tem primeru nihče ni zahteval takih informacij od Komisije ali urada EPSO, preden se je obrnil na varuha človekovih pravic.

46. V zvezi z vprašanjem varuhinje človekovih pravic, zakaj se Komisija ni posebej opravičila kandidatom iz držav, ki niso članice EU, je institucija obžalovala, da takšno posebno opravičilo ni bilo ponujeno kandidatom, katerih prijave so bile verjetno neupravičene zaradi odločitve o ponovni objavi razpisa. Komisija je ugotovila, da je bila takrat potrebna hitra rešitev tega vprašanja. Na žalost v prizadevanju, da bi hitro ponovno objavili razpis, vprašanje pošiljanja posebnega opravičila z razlogi za preklic razpisa ni bilo obravnavano.

47. Komisija se je profesorju B. opravičila, ker takrat ni pojasnil razlogov za svojo odločitev. Poudarila je, da si bo prizadevala, da bi se v prihodnje izognila podobnim situacijam.

Ocena varuha človekovih pravic

48. Komisija je med preiskavo predložila kopije informacij, poslanih prosilcem, ko je preklicala prvotne razpise in nato ponovno objavila nove razpise. Ko so bili objavljeni novi razpisi za ERCEA in REA, je Komisija kandidate jasno obvestila, da „mora biti [tožeča stranka], da bi bila upravičena do tega razpisa, državljan države članice Evropske unije“. Vendar Komisija ni pojasnila, zakaj so bili prejšnji razpisi preklicani in zakaj so se spremenili pogoji za upravičenost v zvezi z državljanstvom prosilcev.

49. Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da uprava državljanom navede natančne razloge za vse odločitve, ki jih sprejme in ki bi lahko vplivale nanje [3]. Kot je bilo navedeno zgoraj, Komisija v obravnavani zadevi ni obrazložila svoje odločitve o spremembi pogojev za upravičenost. Institucija je zadevne osebe preprosto obvestila o zadevni spremembi. Varuhinja človekovih pravic zlasti ne razume, zakaj Komisija v elektronska sporočila, poslana prosilcem, ki niso državljani EU, ni vključila takega pojasnila, saj je sprememba neposredno vplivala na te osebe. Prav tako bi bilo vljudno, če bi se Komisija v zvezi s tem jasno opravičila.

50. Vendar je Komisija med preiskavo varuhinje človekovih pravic priznala, da ni poslala posebnega opravičila prosilcem, ki niso državljani EU, z razlogi za preklic razpisov. Opravičila se je za to opustitev in v zvezi s tem ponudila posebno opravičilo profesorju B. Poleg tega je institucija pojasnila razloge za svoj pristop in se zavezala, da se bo v prihodnje izogibala podobnim situacijam. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da sta od zadevnih dogodkov minili dve leti, varuh človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom zadeve niso potrebne.

C. Tretje vprašanje

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

51. Profesor B. je izpodbijal zahtevo, da morajo kandidati govoriti drugi uradni jezik EU, in trdil, da je ta zahteva diskriminatorna, saj daje prednost državljanom držav članic EU.

52. Komisija je poudarila, da je zahteva po govorjenju dveh uradnih jezikov EU zahteva iz Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije ter da od te zahteve ni mogoče odstopati.

Ocena varuha človekovih pravic

53. Člen 12(2)(e) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije določa, da se začasni uslužbenec lahko zaposli le, če „predloži dokazila o temeljitem znanju enega od jezikov Skupnosti in o zadovoljivem znanju drugega jezika Skupnosti v obsegu, ki omogoča opravljanje dela“.

54. Kot je poudarila Komisija, je zahteva po temeljitem ali zadovoljivem znanju vsaj dveh uradnih jezikov Unije zakonska zahteva, za katero ne veljajo odstopanja. Varuh zato meni, da v zvezi s tem vidikom zadeve ni mogoče ugotoviti nepravilnosti.

D. Sklepne ugotovitve

Varuh človekovih pravic je na podlagi preiskave te pritožbe zaključil z naslednjo kritično pripombo:

Dobra upravna praksa zahteva, da institucija pred sprejetjem odločitve ustrezno preuči negativne posledice, ki bi jih lahko imela. V obravnavani zadevi je Komisija, potem ko je razpise za začasne uslužbence v ERCEA in REA najprej omejila na državljane Unije, sprejela prosilce iz partnerskih držav 7. OP, ne da bi ustrezno preučila posledice. Njegova poznejša odločitev o izključitvi kandidatov iz partnerskih držav sedmega okvirnega programa iz navedenih razpisov zato pomeni nepravilnost, saj ni jasnih in prepričljivih dokazov ali argumentov, ki bi dokazovali, da je bilo treba to odločitev sprejeti iz nujnih razlogov.

Profesor B. in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 10. avgusta 2010

---

[1] Več informacij o sedmem okvirnem programu EU za raziskave in tehnološki razvoj je na voljo na: http://cordis.europa.eu/fp7

[2] Sklep Komisije št. 2008/46/ES z dne 14. decembra 2007 o ustanovitvi "Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta" za upravljanje posebnega programa "Zamisli" na področju pionirskih raziskav pri uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 (UL 2008, L 11, str. 9).

[3] Člen 18 (Obveznost obrazložitve odločb), Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev, na voljo na: www.ombudsman.europa.eu