Ozadje pritožbe

1. Ta zadeva se nanaša na zahtevo EIB, naj predloži informacije v zvezi z zaposlitvenim statusom X. Pritožnik trdi, da ta oseba dela za EIB.

2. Družba pritožnica je sodelovala v postopku javnega naročanja v Grčiji. Dne 2. junija 2011 je stopila v stik z EIB in zahtevala informacije o X. Pritožnik je navedel, da je X sodeloval v postopku javnega naročanja kot član konzorcija, čeprav je bil zaposlen pri EIB. Zahtevala je informacije o zaposlitvenem statusu osebe X, vključno s trajanjem njene pogodbe o zaposlitvi.

3. Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 10. junija 2011 ponovil svojo zahtevo. Istega dne je EIB odgovorila, da vprašanje obravnava njen oddelek za človeške vire in da se bo v kratkem vrnila k pritožniku. Ker pritožnik ni prejel odgovora, se je 16. decembra 2011 obrnil na Evropskega varuha človekovih pravic.

4. Po posredovanju varuha človekovih pravic s telefonskim klicem je EIB 12. januarja 2012 pritožnika obvestila, da je bil primer prenesen na oddelek EIB za preiskave goljufij, da je bila začeta notranja preiskava in da bo pritožnik obveščen o izidu.

5. Pritožnik je 30. januarja 2012 prejel elektronsko sporočilo vodje kadrovske službe EIB, v katerem je bilo navedeno, da vam EIB glede na veljavne predpise o varstvu podatkov ne more zagotoviti zahtevanih informacij, saj niste dokazali niti, da (i) je prenos zahtevanih podatkov potreben zaradi javnega interesa ali v zvezi z dejavnostjo javnega organa niti da (ii) prenos zahtevanih podatkov ne škoduje zakonitim interesom zadevne osebe. Če boste lahko dokazali, da so ti zakonski pogoji izpolnjeni, bomo z veseljem ponovno preučili vašo zahtevo." Pritožnik je izpodbijal zavrnitev EIB, da bi mu zagotovila zahtevane informacije.

Predmet preiskave

6. Varuhinja človekovih pravic se je odločila, da EIB zaprosi za mnenje o naslednji trditvi in zahtevku:

EIB pritožniku ni predložila informacij o statusu in trajanju pogodbe o zaposlitvi med EIB in X.

EIB bi morala pritožniku zagotoviti zahtevane informacije.

Preiskava

7. V skladu z memorandumom o soglasju med varuhom človekovih pravic in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP)[1] se je varuh človekovih pravic tudi odločil, da se bo z ENVP posvetoval o uporabi načel varstva podatkov. ENVP je 25. aprila 2012 predložil svoje mnenje, ki je bilo posredovano pritožniku in EIB. EIB je mnenje predložila 5. julija 2012. Varuh človekovih pravic je pripombe pritožnika v zvezi s tem prejel 24. septembra 2012.

8. Varuhinja človekovih pravic se je 1. februarja 2013 odločila, da bo izvedla nadaljnje preiskave, in pozvala EIB, naj ponovno oceni pritožnikovo zahtevo. EIB je 30. aprila 2013 poslala svoj odgovor, ki ga je posredovala pritožniku, da bi predložil pripombe. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

Uvodne ugotovitve

9. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je obseg te preiskave omejen na vprašanje dostopa do informacij v zvezi z X. Ne bo preučil vprašanja morebitnih hujših kršitev tega uslužbenca EIB. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je EIB začela notranjo preiskavo zadeve, za katero se zdi, da še poteka. Varuhinja človekovih pravic verjame, da bo EIB izvedla skrbno in nepristransko oceno tega vprašanja v skladu z načeli dobrega upravljanja. Po mnenju varuha človekovih pravic je takšna ocena potrebna za ohranitev zaupanja javnosti v dejavnosti EIB.

A. Domnevna nepredložitev zahtevanih informacij in s tem povezane terjatve

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

10. EIB je v svojem mnenju navedla, da so zahtevane informacije, in sicer zaposlitveni status X in trajanje njegove pogodbe z EIB, osebni podatki v smislu Uredbe 45/2001 [2]. Ugotovila je, da so njene službe opravile tehtanje v posvetovanju s pooblaščeno osebo EIB za varstvo podatkov. Po navedbah EIB pritožnik ni dokazal potrebe ali legitimnega javnega interesa za predložitev zahtevanih informacij. Prav tako ni predložila nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da so podatki predmet izvajanja javne oblasti, kar bi EIB omogočilo, da pretehta različne interese zadevnih strank in preveri, ali bi lahko bili ogroženi zakoniti interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. EIB je nadalje navedla, da je v svojem odgovoru z dne 30. januarja 2012 pritožnika obvestila, da bodo njene službe z veseljem ponovno preučile zahtevek, če bo pritožnik lahko dokazal izpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev.

11. Pritožnik je v svojih pripombah trdil, da je EIB predložil podrobne informacije in dokazila, ter pojasnil razloge, zakaj je sodelovanje osebe, zaposlene pri EIB, v konzorciju, ki sodeluje v postopku javnega naročanja, sprožilo vprašanja v zvezi z zakonitostjo tega postopka javnega naročanja v skladu z zadevno grško zakonodajo. Varuhu človekovih pravic je poslala tudi kopije dokumentov, ki jih je predložila EIB. Dokumenti so se nanašali na sodelovanje družbe X v konzorciju in sodelovanje konzorcija v različnih postopkih javnega naročanja v Grčiji. Pritožnik je dodal, da je zavrnitev EIB, da bi zagotovila zahtevane informacije, sprožila vprašanja o morebitnem prikrivanju.

12. ENVP je v odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic za nasvet navedel, da bi bilo treba to zadevo, ker se nanaša na zahtevo za dostop javnosti do informacij, ki očitno vsebujejo osebne podatke X, obravnavati v skladu s členom 8(b) Uredbe 45/2001, ki določa pogoje, pod katerimi se lahko odobri dostop do osebnih podatkov. Po mnenju ENVP bi morala EIB upoštevati pristop Splošnega sodišča v sodbi v zadevi Dennekamp, "kar pomeni breme za [pritožnika], da dokaže nujnost in sorazmernost dostopa javnosti do [osebnih] podatkov osebe X "[3]. Če bi EIB menila, da je utemeljitev, ki jo je predložil pritožnik, zadostna, bi morala prvi pogoj iz člena 8(b) razlagati ob upoštevanju drugega pogoja, ki institucijo zavezuje, da ugotovi, ali bi prenos podatkov lahko posegal v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. V tem primeru je ENVP navedel, da bi bilo razumno, da bi bil posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pozvan, naj predstavi svoje mnenje o morebitnem prenosu. EIB bi morala nato pretehtati zadevne interese in se odločiti, ali je treba podatke razkriti ali ne. ENVP je dodal, da ima EIB pri sprejemanju take odločitve nekaj diskrecijske pravice in da so posebne okoliščine primera bistvene.

13. EIB je v odgovoru na nadaljnje preiskave varuha človekovih pravic varuha človekovih pravic obvestila, da je z dopisom z dne 22. aprila 2013 pritožniku predložila zahtevane podatke. Pojasnila je, da so njene službe ponovno ocenile zahtevo pritožnika in menile, da lahko EIB na podlagi dodatnih informacij, ki jih je predložil pritožnik, ugotovi potrebo po prenosu podatkov pritožniku v skladu s členom 8(b) Uredbe št. 45/2001. Dodala je, da po izvedbi preskusa tehtanja razlogov, ki jih je navedel pritožnik, in mnenja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, meni, da razkritje ne bi škodovalo interesom posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Ocena varuha človekovih pravic

14. Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da so se informacije, ki jih je pritožnik želel prejeti, nanašale na poklicni status X. Te informacije so osebni podatki [4], zato se je EIB upravičeno sklicevala na člen 8 Uredbe 45/2001. V skladu s sodno prakso mora prejemnik z izrecnimi in legitimnimi utemeljitvami dokazati potrebo po prenosu zahtevanih osebnih podatkov, da lahko institucija Unije nato pretehta različne interese zadevnih strank in ugotovi, ali obstaja kakršen koli razlog za domnevo, da bi prenos teh podatkov lahko posegal v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki [5]. Zato je tožeči stranki naloženo določeno breme, da obrazloži svojo zahtevo za prejem zahtevanih osebnih podatkov. Če tega ne stori, lahko institucija prenos podatkov zavrne, ne da bi morala opraviti podrobno analizo zadevnih nasprotujočih si interesov.

15. V obravnavani zadevi je EIB sprva menila, da lahko zavrne razkritje zahtevanih informacij, ker pritožnik ni izpolnil svoje obveznosti, da utemelji svojo zahtevo. Varuh človekovih pravic je dvomil, da je EIB ustrezno ocenila pritožnikovo zahtevo. Dejansko je varuh človekovih pravic v svojem dopisu EIB, v katerem je zahteval dodatne informacije, poudaril, da sodna praksa od prosilca zahteva, da predloži „izrecne in legitimne utemeljitve“. Opozoril je, da po njegovem mnenju izraz „izrecno“pomeni, da bi moral prosilec natančno in izrecno pojasniti razloge, zakaj je treba prejeti zahtevane podatke. Tako se zadevni instituciji zagotovijo vse potrebne informacije, da lahko pretehta nasprotujoče si interese ter tako sprejme uravnoteženo in informirano odločitev.

16. Varuhinja človekovih pravic je nadalje ugotovila, da v tem primeru, ko je pritožnik prvič stopil v stik z EIB in zahteval informacije o statusu X, ni izrecno in natančno pojasnil razlogov, zakaj je potreboval te informacije. Kljub temu so bili pritožnik in službe EIB po začetku notranje preiskave in neformalnem posredovanju varuha človekovih pravic v stiku v zvezi z obtožbami, ki jih je pritožnik navedel zoper X. V zvezi s tem je pritožnik EIB predložil številne ustrezne dokumente. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da je iz pritožnikove korespondence in stališč razvidno, da pritožnik potrebuje zahtevane informacije, da bi izpodbijal zakonitost številnih postopkov javnega naročanja, v katerih naj bi družba X sodelovala v Grčiji.

17. Varuh človekovih pravic je zato težko sprejel, da EIB, ki je imela na voljo vsaj enake informacije, kot so jih imele njene službe, ni mogla oceniti vsebine pritožnikove zahteve, tako da bi opravila tehtanje, zahtevano v členu 8(b) Uredbe 45/2001. Zato je pozval EIB, naj ponovno oceni zahtevo pritožnika glede na informacije, ki jih je ta predložil EIB, ob upoštevanju analize varuha človekovih pravic.

18. EIB se je v svojem odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic strinjala, da bo ponovno ocenila zahtevo pritožnika. Zato je pritožniku predložila zahtevane podatke. Varuh človekovih pravic pozdravlja konstruktiven pristop EIB in se ji želi zahvaliti za njeno dejavno sodelovanje v okviru njegove preiskave. Iz dejstva, da pritožnik ni predložil dodatnih pripomb, sklepa tudi, da je s tožbo EIB zadovoljen. Zato meni, da je EIB zadevo rešila v zadovoljstvo pritožnika.

B. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

EIB je zadevo rešila in s tem zadovoljila pritožnika.

Pritožnik in EIB bosta obveščena o tej odločitvi.

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 25. julija 2013

[1] UL 2007, C 27, str. 21.

[2] Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, UL 2001, L 8, str. 1.

[3] Sodba z dne 23. novembra 2011 v zadevi G. J. Dennekamp proti Evropskemu parlamentu (T-82/09, še neobjavljena v ZOdl.).

[4] Sodba Sodišča prve stopnje z dne 22. maja 2012 v zadevi Internationaler Hilfsfonds proti Komisiji (T-300/10, še neobjavljena v ZOdl., točka 117), v kateri je Splošno sodišče priznalo, da je mogoče informacije v zvezi s poklicnimi dejavnostmi šteti za osebne podatke, če lahko te informacije posredno identificirajo fizično osebo v smislu člena 2(a) Uredbe št. 45/2001.

[5] Sodba v zadevi Dennekamp (T-82/09, navedena v opombi 5 zgoraj, točka 30).