OZADJE PRITOŽBE

1. Pritožnik, britanski državljan, je 14. decembra 2007 Evropsko komisijo zaprosil za dostop javnosti do dokumentov v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 [1] (v nadaljnjem besedilu: Uredba). Pritožnik je zahteval dostop do nekaterih poročil v zvezi z reformo skupnih pravil na notranjem energetskem trgu, ki jih je za Komisijo pripravilo svetovalno podjetje.

2. Komisija je 5. februarja 2008 zavrnila dostop na podlagi člena 4(3) Uredbe, ki se nanaša na varstvo postopka odločanja institucije.

3. Pritožnik je 12. februarja 2008 vložil potrdilno prošnjo.

4. Komisija je 5. marca 2008 pritožnika z dopisom obvestila, da mora rok za odgovor podaljšati za nadaljnjih 15 delovnih dni. Komisija je 31. marca 2008 z dodatnim dopisom podaljšala rok za obravnavo vloge za nadaljnjih 15 delovnih dni.

5. Pritožnik se je 17. maja 2008 obrnil na varuha človekovih pravic, da bi se pritožil, ker Komisija ni pravočasno obravnavala njegove zahteve za dostop do dokumentov.

6. Komisija je 27. maja 2008 pritožniku odobrila delni dostop do zahtevanih dokumentov.

PREDMET VPRAŠANJA

7. Varuh človekovih pravic je 17. julija 2008 začel preiskavo o naslednjih obtožbah in trditvah:

1. Komisija ni spoštovala ustreznih določb Uredbe v zvezi s pravočasnostjo obravnave prošenj za dostop do dokumentov.
2. Komisija ni navedla veljavnih in ustreznih razlogov za zavrnitev popolnega dostopa do zahtevanih dokumentov.

Pritožnik je trdil, da bi mu morala Komisija odobriti popoln dostop do zahtevanih dokumentov.

Poizvedba

8. Varuh človekovih pravic je 17. julija 2008 Komisijo zaprosil, naj do 31. oktobra 2008 predloži mnenje o zgoraj navedenih trditvah in zahtevkih.

9. Komisija je z dopisoma z dne 29. oktobra 2008 in 30. januarja 2009 zaprosila za podaljšanje roka za predložitev mnenja. Komisija je končno poslala svoje mnenje 25. februarja 2009. Mnenje Komisije je bilo posredovano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb. Pritožnik ni predložil pripomb.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. Trditev, da Komisija ni spoštovala ustreznih določb Uredbe v zvezi s pravočasnostjo obravnave zahtev za dostop do dokumentov

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

10. Pritožnik je trdil, da Komisija ni spoštovala ustreznih določb Uredbe (ES) št. 1049/2001 [2] (v nadaljnjem besedilu: Uredba) v zvezi s pravočasnostjo obravnave prošenj za dostop do dokumentov. Trdil je, da je Komisija za obravnavo njegove vloge potrebovala skoraj pet mesecev, medtem ko Uredba dovoljuje največ štirikrat 15 delovnih dni [3], vključno s podaljšanji, ki jih je treba ustrezno pojasniti.

11. Komisija je v svojem mnenju najprej pojasnila ozadje zadeve. Opozorila je, da je pritožnik v dopisu z dne 14. decembra 2007 zahteval dostop do študije ECORTS in Moffatt Associates o reformi skupnih pravil na notranjem energetskem trgu, kot je navedeno v oceni učinka predloga tretjega svežnja ukrepov za notranji trg. Generalni direktorat Komisije za energetiko in promet je z dopisom z dne 5. februarja 2008 zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. Pritožnik je 12. februarja 2008 vložil potrdilno prošnjo. Komisija je z dopisom z dne 5. marca 2008 podaljšala rok za obravnavo zahtevka za 15 delovnih dni na podlagi člena 8(2)[4] Uredbe. Komisija se je z dopisom z dne 31. marca 2008 sklicevala na člen 6(3)[5] Uredbe in ob sklicevanju na obseg zahtevanega dokumenta predlagala, da se rok podaljša za nadaljnjih 15 delovnih dni, tj. do 21. aprila 2008, kar bi bila pravična rešitev. Komisija je 27. maja 2008 pritožnika obvestila, da za zahtevane dokumente velja izjema iz prvega odstavka člena 4(3)[6] in da se zato lahko odobri le delni dostop.

12. V zvezi s trditvijo pritožnika v tej zadevi, da je Komisija pravočasno obravnavala njegovo zahtevo, je institucija navedla, da je z dopisom z dne 31. marca 2008 pritožnika obvestila, da žal ne more predložiti končnega odgovora v roku iz člena 8(2) Uredbe. Komisija je trdila, da je to posledica dejstva, da se je pritožnikova zahteva nanašala na zelo obsežne dokumente, ki jih je bilo treba skrbno oceniti, da bi se ugotovilo, ali se uporablja katera od izjem iz člena 4 Uredbe. Zato je v skladu s členom 6(3) kot pravično rešitev predlagala podaljšanje roka za obravnavo zahteve za nadaljnjih 15 delovnih dni. Komisija je 27. maja 2008 predložila končni odgovor na potrdilno prošnjo pritožnika. Priznala je, da zaradi obsežnih notranjih razprav ni mogla spoštovati roka, in se pritožniku opravičila.

Ocena varuha človekovih pravic

13. Pritožnik je trdil, da Komisija ni spoštovala ustreznih določb Uredbe v zvezi s pravočasnostjo obravnave zahtev za dostop do dokumentov. Svojo vlogo je vložila 14. decembra 2007, Komisija pa jo je prejela 17. decembra 2007. Prvi odgovor Komisije na zahtevek je bil, da je pritožniku 5. februarja 2008 poslala dopis, s katerim je zavrnila zahtevek na podlagi člena 4(3) Uredbe.

14. V zvezi z obravnavo začetnih prošenj člen 7 Uredbe določa:

"…Institucija v 15 delovnih dneh od evidentiranja prošnje odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za popolno ali delno zavrnitev… Če institucija ne odgovori v predpisanem roku, ima prosilec pravico do vložitve potrdilne prošnje."

15. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da ni zabeleženo dejstvo, da je Komisija potrdila prejem pritožnikove prvotne vloge. Komisija je pritožniku prvič odgovorila 5. februarja 2008. Vendar je treba opozoriti, da člen 7 Uredbe jasno določa, da če institucija ne odgovori v določenem roku, lahko prosilec vloži potrdilno prošnjo.

16. Pritožnik je 12. februarja 2008 vložil potrdilno prošnjo.

17. Komisija je 5. marca 2008 pritožniku poslala dopis:

„Sklicujem se na vašo prošnjo z dne 12. februarja 2008, evidentirano 13. februarja 2008, v kateri v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije vložite potrdilno prošnjo za dostop do študije ECORTS in Moffatt Associates o reformi skupnih pravil na notranjem energetskem trgu, kot je navedeno v oceni učinka predloga tretjega svežnja o notranjem trgu. Vaša prijava je trenutno v obravnavi. Ker pa še vedno nismo zbrali vseh elementov, ki jih potrebujemo za ustrezno analizo vaše prošnje, da bi lahko sprejeli končno odločitev, na vašo potrdilno prošnjo ne bomo mogli odgovoriti v predpisanem roku. Zato moramo v skladu s členom 8(2) Uredbe 1049/2001 ta rok podaljšati za nadaljnjih 15 delovnih dni. Novi rok poteče 31. marca 2008. Opravičujem se za morebitne nevšečnosti, ki bi jih ta zamuda lahko povzročila.

18. V zvezi s potrdilnimi prošnjami člen 8 Uredbe določa:

"1. Potrdilna prošnja se obravnava takoj. V 15 delovnih dneh od vpisa take prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop….

2. V izjemnih primerih, na primer v primeru prošnje, ki se nanaša na zelo dolg dokument ali na zelo veliko število dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za 15 delovnih dni, če je prosilec o tem vnaprej obveščen in so navedeni podrobni razlogi.“

19. Namen kratkih rokov, predvidenih v Uredbi, je zagotoviti, da se pravica do dostopa v celoti spoštuje. Vsako nespoštovanje rokov tako pomeni kršitev pravil. Ker je pritožnik potrdilno prošnjo predložil 12. februarja 2008, bi morala Komisija odobriti dostop do zahtevanega dokumenta ali najpozneje do 5. marca 2008 pisno navesti razloge za popolno ali delno zavrnitev.

20. Komisija je 5. marca 2008 pritožnika zgolj obvestila, da se je odločila podaljšati rok za odgovor na potrdilno prošnjo v skladu s členom 8(2) Uredbe. Novi rok za odobritev ali zavrnitev dostopa do zahtevanega dokumenta bi zato moral biti 27. marec 2008. Vendar je Komisija v odločbi z dne 5. marca 2008 napačno navedla, da je novi rok 31. marec 2008.

21. Poleg tega je Komisija 31. marca 2008 pritožniku poslala naslednji dopis:

"Sklicujem se na vaš dopis z dne 12. februarja 2008, evidentiran 13. februarja 2008, v katerem v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije vlagate [d] potrdilno prošnjo za dostop do študije ECORTS in Moffatt Associates o reformi skupnih pravil na notranjem energetskem trgu, kot je navedeno v oceni učinka predloga tretjega svežnja o notranjem trgu. Nadalje se sklicujem na svoj dopis z dne 5. marca 2008, v katerem sem sporočil, da moramo v skladu s členom 8(2) Uredbe 1049/2001 podaljšati rok za obravnavo vaše prošnje, saj še vedno nismo zbrali vseh potrebnih elementov za izvedbo ustrezne analize vaše prošnje. Žal vam v tem trenutku ne moremo dati končnega odgovora v podaljšanem roku, ki se izteče danes. Razlog za to je dejstvo, da se vaša prošnja nanaša na zelo obsežen dokument, ki ga moramo natančno oceniti, da ugotovimo, ali se uporablja katera od izjem iz člena 4 Uredbe 1049/2001, zato se lahko odobri le delni dostop. Zato bi v skladu s členom 6(3) te uredbe, ki določa, da "[č]e se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na zelo veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija s prosilcem neuradno posvetuje, da bi našla pravično rešitev", kot pravično rešitev predlagal podaljšanje roka za obravnavo vaše prošnje za dodatnih 15 delovnih dni do 21. aprila 2008. Upam, da boste sprejeli ta predlog, in hvaležen vam bom, če boste to potrdili po elektronski pošti na naslov: sg-acc-doc@cec.eu.int. Zahvaljujem se vam za razumevanje.“

22. Podobno kot člena 7 in 8 Uredbe člen 2 Odločbe Komisije C(2001) 3714 [7] določa, da "Komisija odgovori na začetne in potrdilne prošnje za dostop v petnajstih delovnih dneh od datuma registracije prošnje. Pri zapletenih ali obsežnih vlogah se rok lahko podaljša za petnajst delovnih dni.“

23. Varuh poudarja, da niti Uredba niti Sklep Komisije C(2001) 3714 ne določata nadaljnjega podaljšanja že podaljšanega roka za odločitev o (začetni ali potrdilni) prošnji za dostop do dokumentov. Ker je Komisija dvakrat podaljšala rok za odgovor na pritožnikovo potrdilno prošnjo, varuhinja človekovih pravic meni, da Komisija ni spoštovala navedene uredbe in sklepa Komisije.

24. Varuh človekovih pravic nadalje ugotavlja, da je Komisija v svojem dopisu z dne 31. marca 2008 trdila, da je treba v skladu s členom 6(3) te uredbe dodatno podaljšati rok za obravnavo potrdilne prošnje pritožnika.

25. V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Unije [8] pravica institucije, da skupaj s prosilcem poišče pravično rešitev, določena v členu 6(3) Uredbe, odraža možnost upoštevanja, čeprav v posebej omejenem obsegu, potrebe po uskladitvi interesov prosilca z interesi dobrega upravljanja.

26. V zvezi z možnostjo, da se institucija sklicuje na člen 6(3) Uredbe, da bi še bolj odložila svoj odgovor, tako da prosilcu predlaga „pošteno rešitev“, je treba opozoriti, da Uredba izrecno določa, da se lahko rok 15 delovnih dni za obravnavo začetnih in potrdilnih prošenj v izjemnih okoliščinah podaljša. Iz tega sledi, da bi morale biti okoliščine še posebej izjemne, da bi se Komisija lahko sklicevala na člen 6(3), da bi upravičila nadaljnjo zamudo, do katere je prišlo.

27. Poleg tega člen 6(3) določa, da „se lahko zadevna institucija neuradno posvetuje s prosilcem, da bi našla pravično rešitev“. Zato člena 6(3) ni mogoče razlagati tako, da instituciji daje možnost, da enostransko naloži tisto, kar šteje za „pošteno rešitev“.

28. Nazadnje, člen 6(3) se uporablja za začetne prošnje in ne za potrdilne prošnje. Možnost iskanja pravične rešitve je predvidena v primerih „zelo dolgega dokumenta“ ali „zelo velikega števila dokumentov“. Kadar institucija sprejme prošnjo za dokumente kot uradno prošnjo za dokumente v skladu z Uredbo, bi morala običajno vedeti, kot je to storila v tem primeru, ali je predmet prošnje „dolg“ dokument ali „veliko število“ dokumentov. To je trenutek, ko bi morala po potrebi uporabiti možnost, da najde pravično rešitev. Po mnenju varuha človekovih pravic zgornja logika ne izključuje, da je mogoče poiskati „poštene rešitve“, če se institucija pozneje znajde v novih in nepredvidljivih okoliščinah v zvezi z dolžino ali številom zahtevanih dokumentov ali, na primer, nepovratnostjo velikega števila starih dokumentov.

29. Vendar je treba v tem primeru sklicevanje Komisije na člen 6(3) v vseh zgoraj navedenih pogledih šteti za nezakonito. Da bi upravičila dodatno zamudo, se ni sklicevala na posebne izjemne okoliščine in je v bistvu enostransko naložila dodatno zamudo, ker je bilo popolnoma jasno, da tudi če bi pritožnik zavrnil predlagano pravično rešitev, bi vseeno prišlo do zamude.

30. Varuhinja človekovih pravic z obžalovanjem ugotavlja, da so se podobne napake pojavile v zvezi z zanašanjem Komisije na člen 8(2) Uredbe. V skladu s členom 8(2) Uredbe mora Komisija vložniku predložiti „podrobne razloge“za podaljšanje roka. Kaj je dovolj „podrobna“obrazložitev v smislu zgornje določbe, se lahko razlikuje od primera do primera, odvisno od ustreznih okoliščin. Vendar preprosto sklicevanje, oblikovano na splošno, na dejstvo, da Komisija ni „zbrala vseh potrebnih elementov za izvedbo ustrezne analize zahteve [pritožnika]“, ne more izpolniti navedene zahteve. Taka izjava ne vsebuje zadostnih informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je podaljšanje v konkretnem primeru upravičeno. Primerno bi bilo pojasniti, zakaj Komisija ni mogla pridobiti informacij, potrebnih za analizo vloge. V tem primeru izjava Komisije torej ne vsebuje „podrobnih razlogov“v smislu člena 8(2) Uredbe.

31. Nazadnje varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija šele 27. maja 2008 odobrila delni dostop do zahtevanih dokumentov. To je bilo več kot pet mesecev po 14. decembru 2007, datumu začetne vloge.

32. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ni spoštovala določb Uredbe v zvezi s pravočasnostjo obravnavanja zahtev za dostop do dokumentov v naslednjih treh vidikih: (i) podaljšala je že podaljšani rok za obravnavo potrdilne prošnje pritožnika, pri čemer se je oprla na člen 6(3) Uredbe, vendar ni predložila veljavnih ali ustreznih pojasnil; (ii) je nameraval uporabiti možnost podaljšanja roka v skladu s členom 8(2) Uredbe, vendar ni predložil veljavnih in ustreznih pojasnil; in (iii) je zelo odlašala z odgovorom pritožniku, saj je potrebovala pet mesecev, da je sprejela odločitev o njegovi prošnji. Tam so ukrepi Komisije pomenili primere nepravilnosti, varuh človekovih pravic pa bo v nadaljevanju podal ustrezno kritično pripombo.

B. Trditev, da Komisija ni predložila veljavnih in ustreznih razlogov za zavrnitev popolnega dostopa do zahtevanih dokumentov, in s tem povezana trditev

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

33. Pritožnik je trdil, da Komisija ni zagotovila veljavnih in ustreznih razlogov za zavrnitev popolnega dostopa do zahtevanih dokumentov. Trdil je, da so skoraj vsi državljani Unije kupci ali uporabniki energije, zato nanje vpliva reforma energetskega trga. Zato je prevladal javni interes za javni dostop do analize, na kateri temeljijo predlogi Komisije. Trdil je, da bi mu morala Komisija omogočiti popoln dostop do zahtevanih dokumentov.

34. Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da se boji, da bi razkritje zahtevanih dokumentov resno oslabilo njen postopek odločanja o stališčih, ki bi jih lahko sprejela med temi pogajanji, saj so v času vložitve zahtevka pogajanja še potekala. Nadalje je dejal, da je bil tretji energetski sveženj predmet živahnih razprav in težavnih pogajanj med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo. Zato bi razkritje omejilo manevrski prostor Komisije ter ogrozilo njeno prožnost in zmožnost, da učinkovito prispeva k zadnjim fazam pogajanj. Okoliščine, da reforma energetskega trga vpliva na skoraj vse državljane Unije kot kupce ali uporabnike energije, ni mogoče razlagati tako, da pomeni prevladujoč javni interes za utemeljitev razkritja zahtevanih dokumentov. Glede na to, da vse politike EU vplivajo na življenje njenih državljanov, zgolj povezava s politiko ne zadostuje za utemeljitev razkritja. Glede na nasprotujoče si interese v tem primeru je Komisija menila, da bi bilo javnemu interesu najbolje služiti z uspešnimi medinstitucionalnimi pogajanji in hitrim sprejetjem tretjega energetskega svežnja. Razkritje zahtevanih dokumentov bi ogrozilo ta cilj. Vendar glede na napredek v medinstitucionalnih pogajanjih, razprave v Evropskem parlamentu junija in julija 2008 ter politične dogovore, ki jih je Svet dosegel 10. oktobra 2008, Komisija zdaj meni, da zahtevani dokumenti niso več zajeti v izjemi, na katero se je prej sklicevala. Zato je odločil, da odobri popoln dostop do zahtevanih dokumentov, in k svojemu mnenju priložil njihove kopije.

Ocena varuha človekovih pravic

35. Člen 4(3) Uredbe določa:

„Dostop do dokumenta, ki ga je institucija pripravila ali prejela za notranjo rabo in se nanaša na zadevo, o kateri institucija ni odločala, se zavrne, če bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucije, razen če ne prevlada javni interes za razkritje.“

36. V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Unije je treba izjeme, določene v Uredbi, oblikovati in uporabljati restriktivno, da se ne bi izničilo splošno načelo iz Uredbe, ki javnosti omogoča čim širši dostop do dokumentov [9].

37. Poleg tega navedeni člen nedvoumno določa obveznost in ne le možnost razkritja zahtevanih dokumentov, razen če Komisija dokaže, da bi to „resno oslabilo“ njen postopek odločanja.

38. V obravnavani zadevi je torej prvo ključno vprašanje, ali je Komisija dejansko sodelovala v postopku odločanja, v katerem je imela dejansko in resnično možnost sprejeti konkretno odločitev. V zvezi s tem je varuh človekovih pravic seznanjen z izjavo Komisije iz njenega odgovora z dne 27. maja 2008, da kljub temu, da je že " sprejela svoje predloge, kljub temu dejavno sodeluje v medinstitucionalnih pogajanjih" in da lahko "svoje predloge spremeni do konca teh pogajanj".

39. Varuhinja človekovih pravic se strinja s stališčem Komisije, da so pri sodelovanju v takih medinstitucionalnih pogajanjih vključeni njeni notranji postopki. To pomeni, da ima Komisija dejansko in resnično možnost, da sprejme konkretno odločitev. Člen 4(3) se torej načeloma lahko uporablja za obravnavani primer.

40. V zvezi z ustreznostjo argumenta Komisije, da bi javno razkritje "resno oslabilo" postopek odločanja, je varuhinja človekovih pravic seznanjena s pojasnilom Komisije, da je v času, ko je pritožnik vložil potrdilno prošnjo, še vedno dejavno sodelovala v medinstitucionalnih pogajanjih in da zato obstaja možnost, da se bo odločila spremeniti svoj predlog do zaključka teh pogajanj. Poleg tega „je bil tretji energetski sveženj na drugi obravnavi v zakonodajnem postopku in je bil predmet živahnih razprav in težavnih pogajanj med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo“.

41. Glede na ta pojasnila varuh človekovih pravic meni, da so razlogi Komisije za nerazkritje dokumentov razumni in da so v skladu z minimalnimi zahtevami za zagotavljanje ustreznih pojasnil za nerazkritje. Varuhinja človekovih pravic meni, da je to v obravnavani zadevi še posebej pomembno glede na dejstvo, da so bili zahtevani dokumenti uporabljeni v tekočih pogajanjih med Komisijo in zunanjimi akterji.

42. V zvezi z zahtevo, da se ta izjema lahko uporabi le, kadar ni prevladujočega javnega interesa za razkritje zadevnega dokumenta, je varuh človekovih pravic v prejšnjih odločbah [10] menil, da iz strukture in besedila zadevne določbe izhaja, da mora običajno oseba, ki zahteva dostop, dokazati obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje. V tem primeru je pritožnik trdil, da so skoraj vsi državljani Unije kupci ali uporabniki energije in zato nanje vpliva reforma energetskega trga. Varuh človekovih pravic se strinja s pripombo Komisije, da te izjave ni mogoče razlagati kot prevladujoč javni interes, ki bi upravičeval razkritje. Ker pritožnik ni predložil nobenih nadaljnjih posebnih argumentov, varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni dokazal, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje dokumentov.

43. Nazadnje, varuhinja človekovih pravic ugotavlja in pozdravlja dejstvo, da se je Komisija po njenem mnenju odločila odobriti popoln dostop do zahtevanih dokumentov in da so bile predložene kopije.

44. Glede na zgornje ugotovitve varuh človekovih pravic ne najde nobenega primera nepravilnosti, ki bi ustrezal pritožnikovim trditvam.

C. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svojih preiskav v zvezi s to pritožbo zaključi zadevo z naslednjo kritično pripombo:

Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ni spoštovala določb Uredbe v zvezi s pravočasnostjo obravnave prošenj za dostop do dokumentov v naslednjih treh vidikih: (i) podaljšala je že podaljšani rok za obravnavo potrdilne prošnje pritožnika, pri čemer se je oprla na člen 6(3) Uredbe, vendar ni predložila veljavnih ali ustreznih pojasnil; (ii) je nameraval uporabiti možnost podaljšanja roka v skladu s členom 8(2) Uredbe, vendar ni predložil veljavnih in ustreznih pojasnil; in (iii) je zelo odlašala z odgovorom pritožniku, saj je potrebovala pet mesecev, da je sprejela odločitev o njegovi prošnji. Ti ukrepi Komisije so pomenili primere nepravilnosti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 28. maja 2010

---

[1] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

[2] Glej prejšnjo opombo.

[3] Npr. 15 + 15 delovnih dni za začetno prošnjo in 15 + 15 delovnih dni za potrdilno prošnjo.

[4] Člen 8(2) Uredbe določa: „V izjemnih primerih, na primer v primeru prošnje, ki se nanaša na zelo dolg dokument ali na zelo veliko število dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za 15 delovnih dni, če je prosilec o tem vnaprej obveščen in so navedeni podrobni razlogi.“

[5] Člen 6(3) Uredbe določa: „Če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na zelo veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija neuradno posvetuje s prosilcem, da bi našla pravično rešitev.“

[6] Člen 4(3), prvi pododstavek, Uredbe določa: „Dostop do dokumenta, ki ga je institucija pripravila ali prejela za notranjo rabo in se nanaša na zadevo, o kateri institucija ni odločala, se zavrne, če bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucije, razen če ne prevlada javni interes za razkritje.“

[7] 2001/937/ES, ESPJ, Euratom: Sklep Komisije z dne 5. decembra 2001 o spremembi njenega poslovnika (notificirano pod dokumentarno številko C(2001) 3714) (UL L 345, str. 94) o uporabi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

[8] Zadeva T-2/03, Verein für Konsumenteninformation proti Komisiji, ZOdl. 2005, str. II-01121, točka 101.

[9] Glej zadevo C-189/98 P, Nizozemska in van der Wal proti Komisiji, Recueil 2000, str. I-1, točka 27, in zadevo T-211/00, Kuijer proti Svetu, Recueil 2002, str. II-485, točka 55 in navedena sodna praksa. Sodba Sodišča prve stopnje z dne 12. septembra 2007 v zadevi API proti Komisiji (T-36/04, še neobjavljena v ZOdl.), točka 54 (navajanje primerov), navedena v odločbi o pritožbi 3402/2004/PB, točka 1.7.

[10] Glej sklepa Evropskega varuha človekovih pravic 2821/2004/OV in 2403/2003/MF, ki sta na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu).