OZADJE PRITOŽBE

1. Pritožnik je univerzitetni profesor. Leta 2004 je prvič sklenil pogodbo o opravljanju storitev z Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop). Cedefop je evropska agencija, ki pomaga spodbujati in razvijati poklicno izobraževanje in usposabljanje v Evropski uniji. Na podlagi te pogodbe je pripravil znanstveni članek (v nadaljevanju: poročilo iz leta 2004), ki ga je pozneje objavil Cedefop. Pritožnik je bil kot avtor naveden na naslovnici [1].

2. Pritožnik je 15. junija 2006 s Cedefopom podpisal dodatno pogodbo o opravljanju storitev [2] (v nadaljnjem besedilu: pogodba), da bi pripravil nov znanstveni dokument (v nadaljnjem besedilu: poročilo za leto 2006).

3. Pritožnikovo poročilo iz leta 2006 je bilo sprejeto za objavo marca 2007 in objavljeno leta 2008 pod naslovom Od politike do prakse, Sistemska sprememba v vseživljenjsko usmerjanje v Evropi [3], vendar njegovo ime ni bilo navedeno na naslovnici. Namesto tega je bil kot eden od prispevajočih omenjen le v razdelku „Zahteve“ poročila.

4. Januarja 2008 je Cedefop v odgovoru na vprašanje pritožnika pojasnil, da je oktobra 2007 spremenil svojo politiko citiranja. Zato avtorstvo zunanjih poročil v publikacijah Cedefopa ni bilo več priznano.

5. Pritožnik se je 10. februarja 2008 obrnil na varuha človekovih pravic.

PREDMET VPRAŠANJA

6. Pritožnik je trdil, da to, da ga Cedefop ni priznal kot avtorja poročila za leto 2006, ni v skladu s prejšnjo prakso Centra in je nepošteno.

7. Pritožnik je trdil, da bi moral Cedefop priznati njegovo avtorstvo v oddelku za priznanja poročila v skladu s pogoji, dogovorjenimi z njim.

Poizvedba

8. Varuh človekovih pravic je 16. aprila 2008 Cedefop zaprosil za mnenje, kar je storil 24. julija 2008. Mnenje je bilo posredovano pritožniku za pripombe, ki jih je poslal 16. oktobra 2008.

9. Službe varuha človekovih pravic so 10. februarja 2009 stopile v stik s pritožnikom, da bi razpravljale o predlogu za sporazumno rešitev.

10. Evropski varuh človekovih pravic je 19. marca 2009 Cedefopu predlagal sporazumno rešitev.

11. 7. maja 2009 je Cedefop sporočil, da ne more sprejeti predloga varuha človekovih pravic.

12. Pritožnik je 9. junija 2009 poslal svoje pripombe na odgovor Cedefopa na predlog varuha človekovih pravic.

13. Varuh človekovih pravic je 5. januarja 2010 Cedefopu predložil osnutek priporočila.

14. 15. januarja 2010 je Cedefop sprejel osnutek priporočila varuha človekovih pravic.

15. Pritožnik je 18. marca 2010 navedel, da je zadovoljen z izidom, ter se iskreno zahvalil varuhu človekovih pravic in njegovi ekipi.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. DODELITEV, KI JIH JE SEDEFOP UČINKOVIL NEPRAVIČNO IN NEODVISNO

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

16. Pritožnik je trdil, da to, da ga Cedefop ni priznal kot avtorja poročila za leto 2006, ni v skladu z njegovo prejšnjo prakso in je nepošteno.

17. Pritožnik je v podporo svoji trditvi predložil naslednje argumente:

(a) Cedefop ga je jasno priznal kot avtorja poročila iz leta 2004, saj je njegovo ime navedel na naslovnici poročila iz leta 2004. Vendar tega ni storila v zvezi s poročilom za leto 2006.

(b) Pogodba, na podlagi katere mu je bilo naročeno poročilo iz leta 2004, je bila popolnoma enaka pogodbi, ki se je nanašala na poročilo iz leta 2006. Zato je, ko se je dogovoril o pogodbi za pripravo poročila za leto 2006, menil in pričakoval, da bo politika citiranja, ki jo je Cedefop uporabil za poročilo za leto 2006, enaka tisti, ki je bila uporabljena za poročilo za leto 2004.

(c) Nova politika citiranja Cedefopa se ne bi smela uporabljati retroaktivno.

18. Pritožnik je trdil tudi, da:

(a) v predpublikacijski različici poročila za leto 2006, ki je bilo razdeljeno udeležencem konference o smernicah za razvoj delovne sile (Solun, 25.–26. junij 2007), ga je Cedefop navedel kot avtorja; in

(b) Cedefop je tudi po uvedbi nove politike novembra 2007 W. pripisal avtorstvo za publikacijo, ki jo je W. objavil v isti seriji publikacij, kot je poročilo pritožnika.

19. V svojem mnenju, predloženem varuhu človekovih pravic, je Cedefop priznal, da so bile pogodbe, sklenjene s pritožnikom v zvezi s poročilom za leto 2004 in poročilom za leto 2006, enake. Niso vsebovali nobenih pravil o politiki citiranja. Vendar je bilo v členu II.8 pogodb določeno, da: „Vsi rezultati ali pravice na njih, vključno z avtorskimi pravicami in drugimi pravicami intelektualne ali industrijske lastnine, pridobljenimi pri izvajanju pogodbe, so v izključni lasti Cedefopa, ki jih lahko uporablja, objavlja, dodeljuje ali prenaša po lastni presoji, brez geografskih ali drugih omejitev, razen če so pravice industrijske ali intelektualne lastnine obstajale pred sklenitvijo pogodbe.“ Ta določba je bila v skladu s splošnimi pogoji finančne uredbe, ki določajo, da ima institucija lastništvo nad rezultati svojih pogodb o opravljanju storitev, in v členu II.10 določajo, da lahko institucija „odloči o uporabi, razširjanju in objavi rezultatov pogodbe o opravljanju storitev, vključno s pravico, da uporablja samo dele rezultatov ali da ne objavi nobenega rezultata, kot se ji zdi primerno.“

20. Cedefop do leta 2007 ni imel jasne politike citiranja dokumentov, pripravljenih na podlagi pogodb o opravljanju storitev. Odločitve v zvezi s tem so bile sprejete za vsak primer posebej. Oktobra 2007 je Cedefop določil svojo politiko citiranja in jo dosledno upošteval v zvezi z vsemi publikacijami, objavljenimi od tega datuma naprej.

21. Zaradi te politike avtorji plačljivih poročil, ki jih naroči Cedefop na podlagi pogodb o opravljanju storitev in so običajno predmet sprememb, ki jih uvedejo strokovnjaki Cedefop, v končnih publikacijah niso več navedeni kot avtorji. Vendar so "priznani v oddelku za priznanja v skladu z njihovim posebnim prispevkom k doseženemu rezultatu, vključno z jasnim sklicevanjem na zadevno pogodbo o storitvah." Nasprotno pa so avtorji, ki predložijo neplačane članke za publikacijo Cedefop z naslovom European Journal of Vocational Training, priznani kot avtorji.

22. V primeru pritožnika je Cedefop poudaril, da svoje politike citiranja ne uporablja retroaktivno. V zvezi s tem je ugotovila, da je bilo poročilo pritožnika objavljeno kmalu po datumu sprejetja nove politike.

23. Cedefop je tudi poudaril, da obveščanje morebitnih zunanjih izvajalcev, ki jih pogosto zastopajo konzorciji, o tej politiki citiranja ni mogoče zaradi števila naročil storitev, ki jih je sklenil. V vsakem primeru ti izvajalci ne pridobijo pravice, da bi bili navedeni kot avtorji v publikacijah Cedefop.

24. V zvezi z objavo W. je Cedefop navedel, da gre za neplačan prispevek, ki ni povezan s pogodbo o opravljanju storitev. Zato politika citiranja zanj ne velja.

25. Cedefop je tudi trdil, da pritožnikov osnutek poročila, ki je bil uporabljen na konferenci v Solunu junija 2007, še ni "objava Cedefopa". Na naslovni strani je bilo jasno označeno „Ozadje/končno poročilo, EN ni bila revidirana“. To je pomenilo, da je bil dokument neurejen in nerevidiran, saj notranji strokovnjaki Cedefopa še niso dodali ali spremenili dokumenta.

26. Pritožnik v svojih pripombah ni videl povezave med plačilom za študijo in avtorstvom ter je trdil, da strokovnjaki Cedefopa niso prispevali k poročilu za leto 2006. V bistvu je vztrajal pri svojih prvotnih trditvah, trditvah in trditvah.

UČINKOVITOSTI OMBUDŠMANA, KI JIH LAHKO PRIJATELJŠA REŠITEV

Po skrbni obravnavi mnenja in pritožnikovih pripomb varuh človekovih pravic ni bil zadovoljen, da se je Cedefop ustrezno odzval na pritožnikove obtožbe in trditve.

Predhodna ocena varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga sporazumne rešitve

27. Prvič, nesporno je, da bi znanstvenik, če bi pripravil poročilo, ki bi ga objavil Cedefop, prejel dodatno korist, če bi bilo njegovo ime navedeno na naslovnici publikacije.

28. Drugič, Cedefop lahko v okviru svoje diskrecijske pravice oblikuje novo politiko citiranja, ki spreminja njegovo prakso glede citiranja. Pri tem pa Cedefop ne bi smel vplivati na tiste avtorje, ki so se pri pripravi in predložitvi svojih študij zanašali na staro prakso. V zvezi s tem je varuh človekovih pravic opozoril na ustaljeno sodno prakso, da je retroaktivni umik pravnega ukrepa, s katerim so bile posamezniku podeljene individualne pravice ali podobne ugodnosti, v nasprotju s splošnimi pravnimi načeli [4].

29. Varuh človekovih pravic je menil, da se je pritožnik upravičeno zanašal na obstoječo prakso Cedefopa, ko je marca 2007 predložil poročilo za leto 2006.

30. Glede na navedeno je varuh človekovih pravic menil, da Cedefop s tem, ko je uporabil svojo novo politiko citiranja za pritožnikovo poročilo iz leta 2006, ki je bilo dogovorjeno, dokončano in sprejeto za objavo pred začetkom veljavnosti te nove politike oktobra 2007, (a) ni ravnal pravično in (b) ni spoštoval pritožnikovih legitimnih pričakovanj, ki temeljijo na njegovi stari praksi citiranja. Ker bi lahko šlo za nepravilnost, je varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(5) statuta evropskega varuha človekovih pravic predlagal naslednjo sporazumno rešitev:

Cedefop bi lahko:

najprej se opraviči pritožniku, da je uporabil novo politiko citiranja za poročilo, o katerem je bil dosežen dogovor in ki je bilo zaključeno pred 1. oktobrom 2007; in

Drugič, priznati pritožnikovo avtorstvo poročila iz leta 2006 pod enakimi pogoji, kot so bili priznani v poročilu iz leta 2004 z naslovom "Smernice v družbi znanja: trendi, izzivi in odzivi po vsej Evropi“ ter v vse različice študije, ki bodo razdeljene v prihodnosti, vstaviti popravek.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

31. Cedefop se ni strinjal s predlogom varuha človekovih pravic. Trdila je, da je v celoti spoštovala pogodbo o opravljanju storitev, ki je bila edina pravna podlaga za obravnavo te zadeve. V zvezi s tem je poudarila, da pogodbe, sklenjene v letih 2004 in 2006, pritožniku očitno niso dale pravice do navedbe njegovega imena.

32. Cedefop je tudi trdil, da pravno načelo varstva legitimnih pričakovanj v obravnavani zadevi ni upoštevno, saj pred oktobrom 2007 ni bila vzpostavljena nobena ustaljena dolgotrajna praksa citiranja. Nasprotno, odločitve v zvezi s sklicevanji so bile sprejete za vsak primer posebej. V tem okviru en sam dogodek ne pomeni "dosledne prakse".[5] Poleg tega Cedefop ni dal nobenega zagotovila, da bo pritožnik naveden kot avtor poročila za leto 2006.

33. Po mnenju Cedefopa so bile s pogodbami pravice intelektualne lastnine izrecno in izčrpno dodeljene Cedefopu. Pritožnik se je tega jasno zavedal. Zato ni ravnal v dobri veri. Poleg tega je po mnenju Cedefopa pritožnik v svojih pritožbah Cedefopu priznal, da s formalnega in pravnega vidika pravica do avtorstva ne obstaja.[6] Zato pritožnik morda ni mogel imeti legitimnih pričakovanj, da bo pridobil korist, ki bi bila dejansko v nasprotju z jasno navedenimi pogodbenimi določbami. Upoštevano je bilo načelo pravne varnosti, saj so bila pravna pravila jasna in natančna.[7] Cedefop je poudaril, da prav tako ni sodne prakse, ki bi podpirala stališče, da bi nepravilna uporaba določbe v eni sami prejšnji pogodbi o opravljanju storitev omogočila nastanek legitimnih pričakovanj. Nepravilna uporaba pogodbe namreč nikoli ne more podeliti individualnih pravic.

34. Cedefop je nadalje trdil, da zunanji izvajalec, ki podpiše pogodbo o opravljanju storitev s Centrom, to stori kot ponudnik storitev in ne kot znanstvenik. Skratka, opravlja storitve v skladu z zelo specifičnimi pogodbenimi določbami in ne zagotavlja znanstvenega članka. Storitve, ki jih je treba opraviti za Cedefop, so podrobno navedene v pogodbi o opravljanju storitev, vključno z natančno vsebino, vsebino raziskave in dolžino poročila, ki ga je treba predložiti Cedefopu. Zadevni razpisni pogoji, ki so del naročila storitev, vsebujejo natančna navodila o obsegu in vsebini zadevnega poročila. Da bi zagotovili, da zunanji izvajalec v celoti upošteva razpisne pogoje, osebje Cedefopa postopoma nadzoruje in spremlja naloge izvajalcev ter daje smernice in navodila ponudnikom storitev/zunanjim izvajalcem. Poleg tega se lahko rezultat pogodbe o opravljanju storitev, to je poročilo, objavi v popolnoma spremenjeni različici ali v prvotni različici. Cedefop se lahko odloči, da bo poročilo ponovno napisal, kot želi, saj je to njegova intelektualna lastnina. Cedefop se odloči, kdaj in če bo objavil poročilo, in se lahko odloči, da ga ne bo nikoli objavil.

35. Cedefop je navedel, da je bil presečni datum za politiko citiranja oktober 2007. To je Cedefop dosledno in brez izjeme izvajal. V vsakem primeru politika citiranja ni obstajala pred oktobrom 2007, kljub nasprotnim predpostavkam pritožnika.

36. Cedefop je navedel, da ima diskrecijsko pravico, da določi politiko citiranja.

37. Cedefop je nadalje navedel, da je vprašanje sklicevanja notranja zadeva Cedefopa. Politika citiranja Cedefop zaradi svoje notranje narave pritožniku ni bila sporočena. Edini ustrezen in pravno zavezujoč dokument za zunanje izvajalce je pogodba o opravljanju storitev.

38. V zvezi s sklicevanjem pritožnika na prispevek W., ki je bil naveden kot avtor, je Cedefop navedel, da ta prispevek ni povezan z nobeno pogodbo o opravljanju storitev, sklenjeno s Cedefopom. Nasprotno, šlo je za samostojno delo gospoda W. Cedefop je dodal, da lahko W. seveda zahteva avtorstvo tega dela. Nasprotno pa za zunanje izvajalce, vključno s pritožnikom, veljajo določbe njihovih pogodb o opravljanju storitev, sklenjenih s Cedefopom. Povedano drugače, njihovi prispevki izhajajo iz natančnih navodil in navedb, določenih v pogodbi o opravljanju storitev, vključno z navodili, pregledom in popravki osebja Cedefopa. Zato je prispevek osebja Cedefopa k takemu delu nesporen.

39. Cedefop je varuha človekovih pravic opozoril na dejstvo, da je pritožnik Cedefopu poslal sedem pritožb. Cedefop je na vsakega od njih obširno odgovoril, čeprav so se ti dopisi ponavljali in so vsebovali številne neutemeljene obtožbe in trditve.

40. Cedefop je bil presenečen, da pritožnik očitno ni cenil, da je bil njegov prispevek ustrezno upoštevan v oddelku o priznanjih objavljenega poročila. Poudarilo je, da je uporaba takih priznanj običajna praksa v Evropski uniji.

41. Ker so bile pogodbene določbe, ki so bile jasne in natančne ter jih je Cedefop upošteval v dopisu, edina ustrezna pravna podlaga, se Cedefop ni strinjal s predlogom sporazumne rešitve.

42. Cedefop je obžaloval, da je imel pritožnik neutemeljena in nerazumna pričakovanja. Navedla je tudi, da sta ton in vsebina njene korespondence vzbudila resne dvome o interesu pritožnika za dosego sporazumne rešitve te zadeve.

43. Na koncu je Cedefop varuha človekovih pravic pozval, naj ponovno preuči svojo oceno in preiskavo zaključi z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

44. Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi in sklenil, da ima varuh človekovih pravic na voljo vse informacije za sprejetje odločitve.

Ocena varuha človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

45. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Cedefop svoje argumente za zavrnitev njegovega predloga za sporazumno rešitev utemeljil izključno na pogodbenih pravicah in obveznostih pritožnika.

46. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da so pogodbe, sklenjene s pritožnikom v letih 2004 in 2006, enake. Nobena pogodba pritožniku ni dajala pogodbene pravice, da se njegovo ime navede kot avtor publikacije. Vendar pa tudi pogodbe Cedefopa niso zavezovale, da pritožnika ne navede kot avtorja publikacije. Cedefop je dejansko izkoristil to pogodbeno prožnost, ko se je najprej odločil, da bo pritožnika navedel kot avtorja poročila iz leta 2004, nato pa se je leta 2007 odločil za izdajo novih pravil o navajanju, v katerih je bilo navedeno, da nobeno poročilo, ki ga je plačal Cedefop, ne bo navajalo avtorjev. Nobena od možnosti, ki jih je izbral Cedefop, ni povzročila kršitve pogodbe s strani Cedefopa (ali pritožnika).

47. Ker odločitev Cedefopa, da pritožnika navede kot avtorja poročila iz leta 2004, ni bila v nasprotju s pogodbo o opravljanju storitev iz leta 2004, pritožnik ni napačno menil, da poročilo iz leta 2006, ki ga je predložil v skladu z enako pogodbo o opravljanju storitev, Cedefopu omogoča tudi, da pritožnika navede kot avtorja poročila iz leta 2006.

48. Varuh človekovih pravic je menil, da je bilo razumno, da je pritožnik v dobri veri verjel, da se lahko Cedefop, kot je storil s poročilom za leto 2004, odloči, da ga bo navedel kot avtorja poročila za leto 2006. V zvezi s tem opozarja, da je pritožnik poročilo za leto 2006 predložil marca 2007, to je sedem mesecev pred tem, ko je Cedefop predstavil svojo novo politiko citiranja. Varuh človekovih pravic je menil, da Cedefop ne bi smel vplivati na tiste avtorje, ki so se pri pripravi in predložitvi svojih študij zanašali na staro prakso.

49. Čeprav je varuh človekovih pravic menil, da je bilo razumno, da se pritožnik sklicuje na obstoječo prakso Cedefopa, ko je marca 2007 predložil poročilo za leto 2006, je moral poudariti, da politika, ki je veljala pred oktobrom 2007, ni zahtevala, da Cedefop v vsakem primeru navede ime avtorja na naslovnici svojih publikacij. Kot je navedel Cedefop, so bile pred oktobrom 2007 odločitve v zvezi z navajanjem avtorjev sprejete za vsak primer posebej. V tem obdobju je imel Cedefop diskrecijsko pravico, da na naslovnici svojih publikacij navede imena avtorjev ali da tega ne stori. Vendar je varuh človekovih pravic dosledno trdil, da diskrecijska pravica ni enaka samovoljni. Uprava, ki ima diskrecijsko pravico, bi morala biti vedno zmožna na podlagi objektivnih meril utemeljiti, zakaj se je odločila za določeno možnost. Če bi torej Cedefop pred oktobrom 2007 v vsakem primeru posebej odločal o tem, ali bo citiral avtorje ali ne, bi moral zagotoviti, da bi lahko na podlagi objektivnih meril utemeljil te odločitve. Pomembno je, da lahko uprava take odločitve utemelji na podlagi objektivnih meril, saj lahko s tem zagotovi, da njene odločitve v zvezi z navajanjem avtorjev ne bi bile diskriminatorne ali nesorazmerne. Vendar Cedefop v tem primeru ni navedel objektivnih razlogov, zakaj pritožnika ni navedel kot avtorja poročila iz leta 2006 [8]. Namesto tega se (napačno) opira le na novo politiko citiranja in napačno razlago svojih pogodbenih obveznosti, da bi utemeljil svoje stališče do pritožnika. Kot je navedeno zgoraj, i) se nova politika citiranja ne bi smela uporabljati retroaktivno za poročila, ki so bila predložena v obdobju, ko je še veljala stara politika citiranja, in ii) pogodbe o storitvah Cedefopa ne zavezujejo, da avtorjev ne navaja na naslovni strani svojih publikacij.

50. Varuh človekovih pravic je zavrnil trditev Cedefopa, da pritožnik ni ravnal v dobri veri, ko je izpodbijal uporabo pravil o navajanju iz leta 2007 za poročilo iz leta 2006 (glej točko 30 zgoraj). Cedefop je svojo trditev, da je pritožnik ravnal v slabi veri, utemeljil z dejstvom, da pogodbe o storitvah Cedefopu izrecno in v celoti podeljujejo pravice intelektualne lastnine. Trdila je, da pritožnik ni smel ravnati v dobri veri, ker je bil jasno seznanjen s pogoji pogodb. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je bil pritožnik ob predložitvi poročila za leto 2004 seznanjen s pogodbenimi določbami pogodbe o opravljanju storitev iz leta 2004. Ta pogodba, s katero so bile Cedefopu podeljene pravice intelektualne lastnine v zvezi s poročilom iz leta 2004, mu ni preprečevala, da se odloči za navedbo pritožnika kot avtorja tega poročila. Cedefop je izkoristil to pogodbeno prožnost, da je pritožnika navedel kot avtorja poročila iz leta 2004. Pogodba o opravljanju storitev iz leta 2006 je bila enaka pogodbi o opravljanju storitev iz leta 2004. Zato ni bilo nobenega razloga, da pritožnik ne bi v dobri veri razumel, da ga Cedefop lahko in dejansko tudi bo navedel kot avtorja poročila iz leta 2006.

51. Glede "resnih dvomov" Cedefopa o pritožnikovem interesu za sporazumno rešitev (glej odstavek 42 zgoraj) je varuh človekovih pravic menil, da še zdaleč ne dvomi o pritožnikovem interesu za sprejetje spravnega sklepa, temveč je ugotovil, da se je pritožnik, ko je bil obveščen o predlogu varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev, dejansko strinjal s predlogom.

52. V teh okoliščinah je varuh človekovih pravic menil, da je treba potrditi njegove predhodne ugotovitve o nepravilnostih (glej točko 30 zgoraj) in pripraviti osnutek priporočila za Cedefop, da bi se odpravil primer nepravilnosti, ki je bil ugotovljen v obravnavani zadevi.

OSNUTEK PRIPOROČILA EVROPSKEGA UMBUDŠANJA

Varuh človekovih pravic je na podlagi preiskave te pritožbe pripravil naslednji osnutek priporočila:

Cedefop bi moral priznati pritožnikovo avtorstvo poročila za leto 2006 pod enakimi pogoji, kot so bili priznani v poročilu za leto 2004, in zato vstaviti popravek v vse različice študije, ki bodo razdeljene v prihodnosti.

Argumenti, predloženi varuhu človekovih pravic po njegovem osnutku priporočila

53. Cedefop je sprejel osnutek priporočila varuha človekovih pravic in se strinjal, da ga začne izvajati 20. januarja 2010 z vključitvijo popravka v vse izvode študije, razdeljene po tem datumu.

54. Pritožnik je bil zadovoljen z izidom in se je iskreno zahvalil varuhu človekovih pravic in njegovi ekipi.

Ocena varuha človekovih pravic po njegovem osnutku priporočila

Varuh človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da je Cedefop sprejel njegov osnutek priporočila.

B. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Cedefop je sprejel osnutek priporočila in sprejel ustrezne ukrepe za njegovo izvedbo.

Pritožnik in Cedefop bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 8. aprila 2010

---

[1] Politike usmerjanja v družbi znanja: Trendi, izzivi in odzivi po vsej Evropi, zbirno poročilo Cedefop, [pritožnik, S.], serija Cedefop Panorama; 85, 2004 Luksemburg.

[2] Naročilo storitev št. 2006-0078/AO/B/JWA/-RLAR/SvetRes/011/06.

[3] Od politike do prakse, A system change to lifelong guidance in Europe (Sistemska sprememba vseživljenjske orientacije v Evropi), serija Cedefop Panorama; 149, 2008, Luksemburg.

[4] V zvezi s tem glej zadevo 159/82, Verli-Wallace proti Komisiji, Recueil 1983, str. 2711, točka 8; Zadeva T-123/89, Chomel proti Komisiji, Recueil 1990, str. II-131, točka 34, zadeva T-197/99, Gooch proti Komisiji, ZOdl. JU, str. I-A-271 in II-1247, točka 53, in zadeva T-251/00, Lagardère SCA in Canal+ SA proti Komisiji Evropskih skupnosti, Recueil 2002, str. II-4825, točka 139.

[5] Zadeva T-20/91, Holtbecker proti Komisiji, Recueil 1992, str. II-2599, točka 53.

[6] Zadeva C-188/88, NMB (Deutschland) GmbH proti Komisiji, Recueil 1992, str. I-1689, točka 53.

[7] Zadeva C-107/97, Rombi & Arkopharama, Recueil 2000, str. I-3367, točka 66.

[8] Ker Cedefop ni navedel objektivnih razlogov, varuh človekovih pravic meni, da taki objektivni razlogi ne obstajajo. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Cedefop nasprotno navedel objektivne razloge v podobni zadevi, predloženi varuhu človekovih pravic, in sicer v zadevi 1874/2008/BB.