# Sklep evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 1618/2007/JF proti Evropski komisiji
- Avtor: Evropski varuh človekovih pravic
- Datum: 2010-01-20T00:01+01:00[Europe/Paris]
- [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/sl/4543)
---
> Pritožnik se je leta 2005 pritožil Komisiji zaradi domnevne uporabe barv proti obraščanju, ki vsebujejo prepovedane kemične snovi, pri obdelavi trupov ribiških ladij v pristanišču Nazaré na Portugalskem. Komisija je ocenila pojasnila portugalskih organov in zato vložila pritožbo.
>
> Pritožnik je trdil, da mu Komisija ni ustrezno obrazložila, zakaj meni, da so pojasnila portugalskih organov zadovoljiva. Po navedbah pritožnika je Portugalska Komisiji predložila napačne informacije. Poudaril je, da je pridobil rezultate laboratorijskih analiz, ki dokazujejo, da je količina prepovedanih snovi v vodah pristanišča Nazaré zadostna, da resno ogroža javno zdravje in okolje na splošno.
>
> Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo in portugalskega varuha človekovih pravic obvestila o pritožbi. Slednja se je tudi odločila, da začne preiskavo o tem, kako nacionalni javni organi nadzorujejo in pregledujejo prodajo in uporabo zadevnih kemičnih snovi.
>
> Varuhinja človekovih pravic je bila zadovoljna s pojasnili Komisije in je primer zaključila. Opozoril je, da preiskave portugalskega varuha človekovih pravic še vedno potekajo, in sklenil, da bo sklepe slednjega, potem ko jih bo prejel, posredoval Komisiji, ki bo ustrezno ukrepala.
>
OZADJE PRITOŽBE
---------------
1. Pritožnik zastopa zasebno podjetje, ki deluje na področju živilskih proizvodov in morskih kultur.
2. Leta 1997 so portugalski organi[\[1\]](#_ftn1){#_ftnref1} pritožniku izdali dovoljenje za vzrejo semena školjk. Pritožnik je leta 2001 odprl drevesnico[\[2\]](#_ftn2){#_ftnref2} školjk v javni pomorski domeni pristanišča Nazaré[\[3\].](#_ftn3){#_ftnref3} V tem letu je bilo pristanišče Nazaré preoblikovano iz majhnega, rekreativnega ribiškega pristanišča v pristanišče za raztovarjanje plovil, opremljenih z ribiškimi mrežami, kar je posledično povzročilo znatno povečanje prometa plovil.
3. Pritožnik je v nekaj mesecih po odprtju drevesnice zabeležil znatno povečanje stopnje umrljivosti školjk. Pritožnik je opravil analizo pristaniške vode. Potrjeno je bilo izginotje fitoplanktona in usedline, ki je bila prisotna ob odprtju drevesnice. Poleg tega je analiza pokazala prisotnost strupenih snovi.
4. Portugalski inštitut za raziskave rib in pomorstva (Instituto*de Investigação das Pescas e do Mar* - IPIMAR), javni subjekt, je leta 2002 na zahtevo pritožnika opravil analize pritožnikove drevesnice ter usedlin in voda v pristanišču Nazaré. Potrdila je prisotnost organokositrnih spojin, zlasti monobutilkositra (MBT), dibutilkositra (DBT) in tributilkositra (TBT)[\[4\].](#_ftn4){#_ftnref4} Slednje se uporablja v barvah proti obraščanju, ki se uporabljajo na ladijskih trupih.
5. Pritožnik se je nato obrnil na portugalska ministrstva za okolje in javna dela v zvezi z vsebino, navedeno na etiketi določene blagovne znamke barve, ki se prodaja na portugalskem trgu.
6. V začetku julija 2005 je pritožnik pri Evropski komisiji vložil pritožbo proti Portugalski v zvezi z domnevno uporabo barv proti ‑fouling na ribiških ladjah v pristanišču Nazaré in vplivom barv proti obraščanju na lokalno živalstvo, rastlinstvo in javno zdravje na splošno. Pritožnik je v svoji pritožbi poudaril, da se barve proti obraščanju kljub temu, da so prepovedane s strani Mednarodne pomorske organizacije (IMO), Skupnosti in nacionalne zakonodaje, še vedno prosto prodajajo v številnih pristaniščih osrednje Portugalske, vključno s pristaniščem Nazaré.
7. Pritožba (sklic: 2005/4769), je bil registriran pri Generalnem direktoratu Komisije (v nadaljnjem besedilu: GD) za okolje. Februarja 2006 je GD za okolje od portugalskih organov zahteval informacije o pristanišču Nazaré, in sicer o njegovi strukturi in delovanju ter uporabi proizvodov za vzdrževanje ladij, vključno s proizvodi proti obraščanju, in njihovem morebitnem vplivu na kakovost vode ter drevesnicah školjk in lupinarjev v bližini. Dne 31. marca 2006 je pritožnika obvestila, da se njegova pritožba ocenjuje tudi v skladu z določbami Direktive Sveta 79/923/EGS z dne 30. oktobra 1979 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 79/923/EGS)[\[5\].](#_ftn5){#_ftnref5}
8. Dne 21. aprila 2006 je GD za okolje na sestanku s portugalskimi organi opozoril na pritožnikov primer, ki se je nanašal na več različnih postopkov za ugotavljanje kršitev. Na tem sestanku so portugalski organi pojasnili naslednje. Prvič, vode pristanišča Nazaré so opredeljene kot vode brez lupinarjev. Drugič, podjetje *Inspecção Geral das Acividades Económicas* (v nadaljnjem besedilu: IGAE) je bilo opozorjeno na potencialno visoke ravni TBT v določeni znamki barve. Junija 2005 je izvedla teste na vzorcih barv proti obraščanju. Januarja 2006 je ugotovila, da te barve ne vsebujejo organokositrnih spojin. Nato je izvedla nadaljnjo preiskavo različnih drugih blagovnih znamk barv proti obraščanju, da bi zagotovila, da so vse na svojih etiketah nosile besede "*skladen s Konvencijo IMO o sistemu proti obraščanju ".* Tretjič, pristanišče Nazaré je izvedlo ukrepe za zaščito morske vode pred škodljivimi vplivi dejavnosti, ki se izvajajo v pristanišču, zlasti vzdrževanja ladijskega trupa.
9. Zgornji sklepi so bili nadalje potrjeni z dopisom portugalskih organov Komisiji z dne 25. aprila 2006. Portugalski organi so v tem dopisu pojasnili, da so leta 1995 dovolili uporabo javnega pomorskega prostora v pristanišču Nazaré za ribogojstvo za obdobje desetih let. Poudarili pa so tudi, da se vode v pristanišču Nazaré ne morejo šteti za vode, primerne za lupinarje, saj se*tam ni razvila kultura školjk* [\[6\].](#_ftn6){#_ftnref6} Poleg tega so priložili kopije rezultatov analize vode, opravljene marca 2005 v porečju pristanišča Nazaré.
10. GD za okolje je 9. oktobra 2006 pritožnika obvestil, da je bil leta 1995 na območju pristanišča odobren ribogojni objekt, vendar vode v pristanišču Nazaré niso vode za lupinarje, kot je opredeljeno v Direktivi 79/923/EGS. Poleg tega "*v navedenih vodah ni bila dovoljena proizvodnja školjk* "[\[7\]](#_ftn7){#_ftnref7}. Poleg tega je lokalni ladjedelniški sanitarni sistem filtriral in odvajal preostale vode. Analiza voda v pristanišču Nazaré ni pokazala prisotnosti organizmov, škodljivih za zdravje ljudi. V zvezi s tem so kopalne vode na plaži v bližini pristanišča spoštovale parametre iz Direktive Sveta 76/160/EGS z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 76/160/EGS)[\[8\].](#_ftn8){#_ftnref8} Glede na pojasnila portugalskih organov je GD za okolje menil, da okoljska zakonodaja Skupnosti ni bila kršena. Kljub temu se je GD za okolje odločil, da bo spis posredoval GD za podjetništvo, ki je po njegovem mnenju pristojen za analizo nadaljnjih trditev pritožnika, da sta bili kršeni dve direktivi Sveta. Prva je bila Direktiva Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 2006 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 76/769/EGS)[\[9\],](#_ftn9){#_ftnref9} druga pa Direktiva Komisije 1999/51/ES z dne 26. maja 1999 o peti prilagoditvi Priloge I k Direktivi 76/769/EGS (kositer, PCP in kadmij) tehničnemu napredku (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/51/ES)[\[10\].](#_ftn10){#_ftnref10}
11. GD za okolje je 7. februarja 2007 pritožnika obvestil, da namerava zaključiti njegovo zadevo, ki ji je bila dodeljena referenčna številka 2005/4769. GD za okolje je ponovil svoje prejšnje sklepe o združljivosti voda pristanišča Nazaré z Direktivo 79/923/EGS o kakovosti voda, primernih za lupinarje, in rezultate inšpekcijskih pregledov, ki so jih opravili portugalski organi. Dodala je še, da ni ugotovila nobene kršitve Direktive Komisije 2002/62/ES z dne 9. julija 2002 o deveti prilagoditvi Priloge I k Direktivi 76/769/EGS (organokositrne spojine) tehničnemu napredku (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/62/ES)[\[11\]](#_ftn11){#_ftnref11} niti nobene kršitve najvišjih mejnih vrednosti iz Direktive Sveta 76/160/EGS v zvezi s kakovostjo kopalnih voda. Nazadnje je pritožnika pozvala, naj v roku enega meseca predloži pripombe o svoji nameri, da zaključi svoj primer.
12. Pritožnik se ni strinjal z namero GD za okolje, da zaključi primer. 12. marca 2007 jo je obvestil, da bo predložil rezultate analize vode, odvzete iz pristanišča Nazaré, ki jo je opravil neodvisni laboratorij s strokovnim znanjem na področju onesnaževanja morja (v nadaljevanju: laboratorij).
13. GD za okolje je 21. marca 2007 zaključil pritožnikov primer z referenčno številko 2005/4769. Pritožnika je nato obvestila, da tudi če bi neodvisna analiza, na katero se je pritožnik skliceval v svoji korespondenci z dne 12. marca 2007, kazala na prisotnost onesnaževal, ki niso združljiva s proizvodnjo školjk (kar pritožnik do tega datuma ni mogel dokazati), to ne bi bilo pomembno, saj, kot je poudarila, vode v pristanišču Nazaré niso vode za lupinarje. Če pa bi prihodnja analiza pokazala prisotnost tehničnih ovir v trgovini, je GD za okolje pritožnika pozval, naj rezultate posreduje GD za podjetništvo[\[12\].](#_ftn12){#_ftnref12}
14. Pritožnik je 17. maja 2007 GD za okolje poslal naslednja poročila neodvisnega laboratorija: „Poročilo*o vzorčenju živih organizmov, usedlin in vode v Nazaréju*na Portugalskem"*in „Preiskava organokositrnih spojin in težkih kovin v vzorcih usedlin, vode in klapavic, odvzetih v pristanišču Nazaré na Portugalskem in njegovi okolici"* (v nadaljnjem besedilu: poročili). Poročila so razkrila prisotnost težkih kovin, kot so MBT, DBT, TBT, tetrabutiltin (TTBT), monooktiltin (MOT), dioktiltin (DOT), tricikloheksiltin (TCyT) in trifeniltin (TPhT). Pritožnik je priložil tudi dopis neodvisnega odbora pristanišč portugalskega centra („*Junta Autónoma dos Portos do Centro")* z dne 12. julija 1995, ki potrjuje, da je uredba pristanišča Nazaré*„jasno in nedvoumno" prepovedala* odlaganje odpadkov in vseh drugih škodljivih ostankov snovi. Priložil je tudi fotografije, ki po njegovem mnenju kažejo, da lokalne oblasti prikrivajo odlagališče odpadkov v bližini pristanišča. Nazadnje je menil, da vse navedeno dokazuje, da so portugalski organi GD za okolje posredovali napačne informacije in da je bila zato njegova odločitev, da konča njegovo zadevo, napaka.
15. GD za okolje je dopis pritožnika z dne 17. maja 2007 posredoval GD za podjetništvo, da bi analiziral, ali so bile spojine TBT uporabljene v pristanišču Nazaré[\[13\].](#_ftn13){#_ftnref13}
16. GD za podjetništvo je 3. julija 2007 na sestanku*delovne skupine Komisije za omejitve pri trženju in uporabi nevarnih snovi in pripravkov v* Bruslju predstavnike držav članic pozval, naj poročajo o izvajanju omejitve v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini v barvah proti obraščanju. Sklicevala se je tudi na pritožnikov primer. Francija je navedla, da je nadzor izvajalo več držav članic v okviru evropske mreže za izvrševanje zakonodaje o kemikalijah (CLEEN). Ugotovljenih je bilo zelo malo primerov neskladnih izdelkov. Po navedbah Združenega kraljestva je prisotnost TBT v usedlinah dolgotrajna. Navedla je, da bi potencialni vir onesnaževanja v portugalskem primeru, in sicer pritožnikov primer, lahko bil posledica "zgodovinskega bremena".
17. GD za podjetništvo je 12. julija 2007 odgovoril na dopis pritožnika z dne 17. maja 2007. Po njenem mnenju je iz poročil razvidno, da (i) ravni koncentracije organokositrnih spojin, kot so MBT, DBT in TBT, v vodah pristanišča Nazaré in njegove okolice niso bile izjemno visoke v primerjavi s tistimi, ki so bile registrirane v drugih pristaniščih; ter (ii) koncentracija organokositrnih in težkih kovin, zabeleženih v vzorcih vode in klapavic, se je zmanjšala, ko se je povečala oddaljenost od pristaniškega območja. Čeprav so bili v vodah ugotovljeni onesnaževalni elementi, v poročilih, ki jih je predložil pritožnik, ni bil z gotovostjo ugotovljen vir tega onesnaževanja. Ni bilo jasnih znakov, da vir ustreza uporabi barv proti obraščanju, ki vsebujejo zgoraj navedene snovi. GD za podjetništvo je nato navedel zakonodajo, ki se uporablja za dajanje na trg barv proti obraščanju, ki vsebujejo zgoraj navedena onesnaževala: Direktiva 76/769/EGS in Uredba (ES) št. 782/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah (v nadaljnjem besedilu: Uredba 782/2003)[\[14\].](#_ftn14){#_ftnref14} V skladu z Direktivo 76/769/EGS se organokositrne spojine od leta 1990 ne smejo uporabljati za pripravo barve proti obraščanju za plovila, krajša od 25 metrov, in od leta 2003 za katera koli plovila. V skladu z Uredbo 782/2003 je od 1. julija 2003 prepovedana uporaba ali ponovna uporaba organokositrnih spojin v sistemih proti obraščanju na ladjah. Zato barve proti obraščanju, ki vsebuje te snovi, ni mogoče dati na trg EU ali uporabljati v EU. Portugalski organi so Komisiji zagotovili, da so leta 2005 izvajali nadzor nad proizvodi proti obraščanju, ki se prodajajo in uporabljajo lokalno. Rezultati, ki so bili na voljo januarja 2007, so potrdili, da so proizvodi skladni z veljavnimi omejitvami. Kljub temu je znano, da prisotnost organotinov in težkih kovin v morskem okolju traja dlje časa. Zato je mogoče, da koncentracije, evidentirane v poročilih, predstavljajo zgodovinsko breme zaradi prejšnje uporabe teh snovi. V skladu z Uredbo 782/2003 so lahko ladje, ki so bile predhodno obdelane z barvami proti obraščanju, do 1. januarja 2008 še vedno vstopale v vode EU in zato neizogibno izpustile določene količine teh snovi. To bi lahko veljalo za vode pristanišča Nazaré. Zato je GD za podjetništvo sklenil, da nima dovolj dokazov za sklep, da stanje, ki ga je opisal pritožnik, ustreza kršitvi Direktive 76/769/EGS v zvezi z omejevanjem trženja in uporabe nekaterih nevarnih snovi in pripravkov. Kljub temu je dodala, da morajo države članice izvajati nadzor trga barv proti obraščanju.
18. GD za podjetništvo je 14. avgusta 2007 pisal portugalskim organom in jih spomnil, da morajo biti še naprej pozorni pri zagotavljanju skladnosti proizvodov proti obraščanju, ki se prodajajo in uporabljajo na Portugalskem, z zakonodajo Skupnosti, zlasti z Direktivo 76/769/EGS in Uredbo 782/2003. Poleg tega jih je pozvala, naj Komisijo obveščajo o nadzornih dejavnostih, ki se izvajajo za izpolnitev zgoraj navedenega.
19. Pritožnik je 18. septembra 2007 pisal GD za podjetništvo in izrazil mnenje, da poročila potrjujejo, da so ravni onesnaženja, zabeležene v vodah majhnega ribiškega pristanišča Nazaré, primerljive s stopnjami onesnaženja pristanišča Hamburg, ki je pomembno svetovno pristanišče. GD za podjetništvo zato ni mogel ugotoviti, da koncentracija organokositrnih spojin v vodah pristanišča Nazaré in njegove okolice ni bila izjemno visoka v primerjavi s tistimi, ki so bile registrirane v drugih pristaniščih na Portugalskem. Podobno pritožnik ni mogel sprejeti, da ni dokazal, da je vir onesnaževanja barva proti obraščanju. Navedel je, da vse trgovine z ladijsko opremo v bližini pristanišča Nazaré prodajajo barve, ki vsebujejo organokositrne spojine, in da se te barve uporabljajo na ladjah brez kakršnega koli nadzora. Trdil je, da so te barve napačno označene. Poročila so razkrila obstoj takih snovi v vodah Nazaréja in nasprotovala sklepu Komisije, da zakonodaja Skupnosti ni bila kršena. Portugalski organi so zato Komisiji posredovali napačne informacije in na tem področju niso izvajali nobenega nadzora. Pritožnik je kupil nekaj navedene barve, da bi jo poslal v laboratorij za strokovno analizo. Navedel je, da bo rezultate posredoval Komisiji in ji predložil potrebne dokaze.
20. Medtem se je obrnil na varuha človekovih pravic.
PREDMET VPRAŠANJA
-----------------
21. Pritožnik trdi, da mu Komisija ni predložila ustreznih razlogov, zakaj je menila, da so pojasnila portugalskih organov zadovoljiva. Pritožnik je v podporo tej trditvi predložil naslednje argumente: (i) očitno je bilo, da so portugalski organi Komisiji predložili napačne informacije; (ii) analiza, ki jo je izvedel neodvisni laboratorij, je potrdila prisotnost TBT v vodah pristanišča Nazaré in (iii) stopnje kontaminacije so poškodovale pritožnikovo gojišče školjk ter so nevarne za javno zdravje in okolje na splošno.
22. Pritožnik trdi, da bi mu morala Komisija predložiti pojasnila, zakaj je menila, da so pojasnila portugalskih organov zadovoljiva.
Poizvedba
---------
23. Glede na dejstva in izjave, ki jih je predložil pritožnik, se je varuh človekovih pravic odločil, da bi bilo koristno o tej pritožbi obvestiti tudi portugalskega varuha človekovih pravic, da bi lahko preučil, ali bi bilo primerno začeti preiskavo o ravnanju portugalskih organov. Zato je varuh človekovih pravic po pridobitvi pritožnikovega soglasja 31. oktobra 2007 pritožbo posredoval portugalskemu varuhu človekovih pravic. Istega dne je Komisijo obvestil tudi o pritožbi in jo pozval, naj v roku treh mesecev predloži svoje mnenje o njej.
24. Portugalski varuh človekovih pravic je 12. decembra 2007 varuha človekovih pravic obvestil, da se je odločil, da bo od portugalskih organov, pristojnih za nadzor in kontrolo uporabe barv proti obraščanju na ladjah, zahteval pojasnila.
25. Evropski varuh človekovih pravic je 11. marca 2008 prejel mnenje Komisije v angleščini. aprila 2008 je prejel portugalski prevod, ki ga je skupaj s pozivom k predložitvi pripomb posredoval pritožniku. Kopija je bila poslana portugalskemu varuhu človekovih pravic v vednost.
26. Pritožnik je 29. maja 2008 poslal svoje pripombe, ki jih je varuh človekovih pravic posredoval portugalskemu varuhu človekovih pravic v vednost.
27. Varuh človekovih pravic je 30. junija 2008 prejel obvestilo portugalskega varuha človekovih pravic, v katerem ga je ta obvestil, da dejstva, ki so mu bila na voljo, ne zadostujejo za to, da bi se portugalskim organom pripisala odgovornost za kakršno koli škodo, ki bi lahko bila povzročena pritožnikovi drevesnici školjk. V zvezi s tem je portugalski varuh človekovih pravic poudaril, da meni, da so pritožnikovi zahtevki ustrezno zaščiteni, saj je pritožnik sprožil postopek proti nacionalnim organom na pristojnem upravnem sodišču.
28. Ne glede na zgoraj navedeno se je portugalski varuh človekovih pravic odločil, da bo glede na veljavno zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo raziskal, kako nacionalni javni organi nadzorujejo in pregledujejo prodajo in uporabo organokositrnih spojin na splošno. Službe portugalskega varuha človekovih pravic so 11. marca 2009 službe evropskega varuha človekovih pravic po telefonu obvestile, da navedena preiskava še poteka.
29. Varuh človekovih pravic je 20. maja 2009 Komisijo pozval, naj predloži dodatne pripombe, ki so jim bile priložene pripombe pritožnika. Komisija je odgovorila 11. avgusta 2009 v angleščini in 15. septembra 2009 v portugalščini. Slednja različica je bila posredovana pritožniku za pripombe in portugalskemu varuhu človekovih pravic v vednost.
30. Pritožnik je 15. oktobra 2009 predložil svoje pripombe k dodatnim pripombam Komisije, ki so bile v vednost posredovane tudi portugalskemu varuhu človekovih pravic.
ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA
----------------------------
### Uvodne ugotovitve
31. Varuh človekovih pravic najprej poudarja, da mu Pogodba o delovanju Evropske unije in njegov statut omogočata izvajanje preiskav izključno v zvezi z dejavnostmi institucij, organov, uradov in agencij Unije. Zato varuh človekovih pravic nima pooblastil za preiskovanje nacionalnih organov držav članic. Zato se spodnje ugotovitve nanašajo le na ukrepe Komisije v zvezi s pritožnikom in ne bodo vključevale nobene ocene stališč, ki so jih sprejeli portugalski organi. Slednji so zajeti v ustrezni preiskavi, ki jo je začel portugalski varuh človekovih pravic v skladu z njegovim mandatom.
32. Glede na navedeno se varuhu človekovih pravic ne zdi koristno priporočiti Komisiji, kot je pritožnik predlagal v svojih pripombah, naj obišče pristanišče Nazaré, da bi na *kraju samem* preverila verodostojnost izjav portugalskih organov. Kljub temu varuhinja človekovih pravic meni, da je izjemno pomembno, da se Komisija v celoti zaveda zaključkov preiskave portugalskega varuha človekovih pravic in da bi morala po potrebi na podlagi teh zaključkov ustrezno ukrepati. Varuh človekovih pravic bo zato Komisiji posredoval rezultate preiskave portugalskega varuha človekovih pravic, potem ko jih bo prejel.
33. Podobno glede na dejstvo, da je pritožnik sprožil sodni postopek proti Portugalski, pritožnikova trditev v zvezi z domnevno škodo na njegovem gojišču školjk in ustrezno stališče Komisije o tej trditvi ne bosta ocenjena v okviru te preiskave[\[15\].](#_ftn15){#_ftnref15}
### A. Trditev, da Komisija ni predložila ustreznih razlogov, ki bi utemeljevali njeno sprejetje pojasnil portugalskih organov, in s tem povezana trditev
*Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic*
34. Varuh človekovih pravic pritožnikovo trditev razume na naslednji način: Komisija ni predložila prepričljivih razlogov, da bi pojasnila portugalskih organov štela za zadovoljiva, ko je navedla, da vode v bližini pristanišča Nazaré ne vsebujejo TBT, ki izvirajo iz kakršne koli nezakonite barve proti obraščanju, ki se prodaja na lokalnem trgu. Portugalski organi so ta pojasnila predložili po tem, ko je pritožnik Komisiji predložil pritožbo zaradi kršitve zoper Portugalsko.
35. Pritožnik je trdil, da Komisija njegove pritožbe zaradi kršitve ne bi smela zaključiti na podlagi pojasnil, ki so bila po njegovem mnenju očitno neresnična iz naslednjih treh razlogov: Prvič, poročila neodvisnega laboratorija naj bi potrjevala prisotnost TBT v vodah pristanišča Nazaré. Drugič, to onesnaženje, ki ogroža javno zdravje in okolje na splošno, zlasti pa je povzročilo škodo v njegovi drevesnici, je posledica nepravilno označenih barv proti obraščanju, ki se prosto prodajajo in uporabljajo na tem območju. Tretjič, portugalski organi so dovolili gojenje školjk v zadevnih vodah.
36. Pritožnik je zato trdil, da bi morala Komisija zagotoviti zadovoljivo utemeljitev za sprejetje pojasnil portugalskih organov.
37. Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da je preučila vse informacije, ki jih je predložil pritožnik, in da se je o vprašanjih, izpostavljenih v njegovi pritožbi, razpravljalo s številnimi državami članicami skupaj, s portugalskimi organi pa posamično. Prejeta ni bila nobena druga pritožba in ni bilo dokazov, da so bile barve proti obraščanju, ki vsebujejo organokositrne spojine, še vedno na voljo na trgu Skupnosti med letoma 2005 in 2007, torej tudi na Portugalskem.
38. Komisija je poleg tega menila, da so pojasnila portugalskih organov v zvezi s kakovostjo voda pristanišča Nazaré verodostojna. Komisija v svojem mnenju ni izpodbijala, da te vode vsebujejo organokositrne spojine. Vendar se ni strinjala, da je vir tega onesnaževanja nadaljnja uporaba nezakonitih barv proti obraščanju. Dejansko so organokositrne spojine, in sicer TBT in težke kovine, obstojne v morskem okolju in se kopičijo v usedlinah. Prisotnost takih snovi v vodah pristanišča Nazaré je lahko posledica emisij z ladij, ki so v pristanišče vstopile v preteklosti. To onesnaževanje naj bi se začelo zmanjševati leta 2008, ko so se ustrezne določbe Uredbe 782/2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah začele uporabljati za vse ladje, ki vplujejo v pristanišča Skupnosti in predobalne terminale.
39. Nazadnje, po mnenju Komisije prisotnost organokositrnih spojin v kopalnih vodah nima neposrednega negativnega vpliva na javno zdravje. Javno zdravje je ogroženo zaradi absorpcije organokositrnih spojin iz virov, kot je onesnažena hrana, ali stika s predmeti, ki vsebujejo te spojine. Zadevne vode so bile v skladu s pravili o kakovosti kopalnih voda.
40. Kljub temu je Komisija priznala, da lahko onesnaževanje z organokositrnimi spojinami negativno vpliva na živalske in rastlinske vrste. Zato sta Komisija in IMO sprejeli ukrepe za prepoved njihove uporabe v barvah proti obraščanju. Vendar ne glede na prisotnost strupenih proizvodov v vodah samega pristanišča Nazaré vode v bližini tega pristanišča niso bile opredeljene kot vode za lupinarje. Zato se Direktiva 79/923/EGS, ki se uporablja za vode za lupinarje, v tem primeru ni uporabljala.
*Ocena varuha človekovih pravic*
41. Varuh človekovih pravic najprej poudarja, da se je pritožba Komisiji zoper Portugalsko nanašala na kršitev *(a) Direktive 76/160/EGS v zvezi s kakovostjo kopalnih voda; (b) Direktivo 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov ter v zvezi z direktivama 1999/51/ES (kositer, PCP in kadmij) in 2002/62/ES (organokositrne spojine), ki se prilagajata tehničnemu napredku pete oziroma devete Priloge I k Direktivi 76/769/EGS;* in*(c) Direktivo 79/923/EGS o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje.*
42. Ni sporno, da je Komisija pritožnikovo pritožbo zaradi kršitve evidentirala v skladu s svojim Sporočilom Evropskemu parlamentu in Evropskemu varuhu človekovih pravic o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti[\[16\]](#_ftn16){#_ftnref16}. Obravnavala sta jo dva pristojna generalna direktorata, in sicer GD za okolje in GD za podjetništvo, ki sta preučila trditve pritožnika in nanje odgovorila. Aprila 2006 se je GD za okolje sestal s portugalskimi organi in dobil uradna pisna pojasnila o vprašanjih v zvezi s pritožbo. 9. oktobra 2006 je o teh pojasnilih poročala pritožniku. GD za podjetništvo se je 3. julija 2007 sestal tudi z različnimi državami članicami. GD za podjetništvo je 12. julija 2007 odgovoril na pritožnikov dopis z dne 17. maja 2007 in na poročila, ki jih je priložil temu dopisu. 14. avgusta 2007 je od portugalskih organov zahtevala dodatne informacije.
43. Glede na navedeno se zdi, da je Komisija sprejela ustrezne ukrepe za pojasnitev vprašanj, ki jih je izpostavil pritožnik. Vendar pritožnik meni, da je Komisija napačno ocenila položaj, ker je upoštevala napačne informacije, ki so jih predložili portugalski organi. Po mnenju pritožnika zgoraj navedeni preiskovalni ukrepi zato niso zadostovali za utemeljitev odločitve Komisije, da zaključi njegovo pritožbo zaradi kršitve.
44. Ni sporno, da se je Komisija oprla na pojasnila portugalskih organov, ko je ugotovila, da direktivi iz točke 41(a) in (b) nista bili kršeni in da se direktiva iz točke (c) ne uporablja za pritožnikov primer. V zvezi s tem varuh človekovih pravic meni, da se je koristno sklicevati na načelo lojalnega sodelovanja, ki ga institucijam Skupnosti in njenim državam članicam nalaga člen 4(3)(3) Pogodbe o Evropski uniji, na katerega se sklicuje Sodišče Evropske unije[\[17\]](#_ftn17){#_ftnref17} v okviru postopka za ugotavljanje kršitev iz člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Navedeni člen določa, da se države članice vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Unije.
45. Pritožnik meni, da so portugalski organi Komisiji predložili napačne informacije. Meni, da če bi Komisija ravnala s potrebno skrbnostjo, bi se tega zavedala. Varuh človekovih pravic bo zato na podlagi zgornjih pojasnil analiziral stališče Komisije v zvezi z domnevno kršitvijo direktiv iz točk (a), (b) in (c) odstavka 41.
46. V zvezi z *(a) Direktivo 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda* varuh človekovih pravic meni, da je splošna razlaga Komisije razumna. Na podlagi informacij, ki so jih predložili portugalski organi, se je Komisija nazadnje strinjala s pritožnikom, da je bila voda onesnažena z organnostaničnimi spojinami. Čeprav je izpodbijala trditev, da je zgoraj navedeno onesnaževanje neposredno negativno vplivalo na javno zdravje, se je Komisija strinjala, da bi lahko škodovalo rastlinskim in živalskim vrstam ter s tem tudi školjkam. Kljub temu je menila, da ta direktiva ni bila kršena, ker so ravni takih spojin v vodi ostale v mejah, določenih v Direktivi.
47. V zvezi s tem varuh človekovih pravic ugotavlja in ceni, da je Komisija z nadaljnjimi zahtevami po informacijah, zlasti na sestanku 3. julija 2007 in v dopisu z dne 14. avgusta 2007, lahko umaknila svoje prvotno stališče, izraženo v dopisu pritožniku z dne 14. maja 2007, da portugalski organi niso potrdili prisotnosti TBT v vodah pristanišča Nazaré. Poleg tega je potrdila, kot je že navedla v dopisu z dne 12. julija 2007, da je v poročilih potrjena prisotnost organokositrnih spojin v teh vodah.
48. V zvezi *z (b) Direktivo 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov ter v zvezi z direktivama 1999/51/ES (kositer, PCP in kadmij) in 2002/62/ES (organokositrne spojine), ki se prilagajata tehničnemu napredku pete oziroma devete Priloge I k navedeni direktivi, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je ugotovitev Komisije, da na portugalskem trgu ni barv proti obraščanju s TBT, posledica informacij,* ki so ji jih predložili portugalski organi.
49. Po drugi strani pa so v skladu z dokazi, ki so na voljo varuhu človekovih pravic, sklicevanja Komisije na preteklo breme in preteklo onesnaževanje, da bi upravičila prisotnost TBT v vodah pristanišča Nazaré, temeljila na pojasnilih držav članic, ki niso Portugalska, zlasti Združenega kraljestva in Francije. Vendar je treba v zvezi s tem opozoriti, da je Združeno kraljestvo to pojasnilo navedlo le kot možnost in ne kot dejstvo. Podobno je Francija potrdila, da čeprav je*bilo v "*zelo redkih primerih*" na trgu Skupnosti odkritih nekaj " neskladnih izdelkov.* [\[18\]](#_ftn18){#_ftnref18} Varuh človekovih pravic je zato presenečen nad odločnim stališčem Komisije, izraženim*v njenem mnenju, da " ni prejela nobene pritožbe ali dokaza, da so se v letih 2005 do 2007 barve proti obraščanju, ki vsebujejo organokositrne spojine, še vedno dajale v promet v Evropski skupnosti*".
50. Varuh človekovih pravic kljub temu ugotavlja, da je Komisija v tem primeru nadalje obravnavala to vprašanje, 14. avgusta 2007 pa je portugalske organe opozorila tudi na Uredbo 782/2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah in jih opomnila, da so odgovorni za nadzor proizvodov proti obraščanju na nacionalnem trgu. Vendar varuhinje človekovih pravic v okviru te preiskave ni obvestila, ali so portugalski organi odgovorili na ta dopis. Iz tega sledi, da ni jasno, ali so portugalski organi poleg inšpekcijskega pregleda, opravljenega leta 2005, dejansko izvedli dodatne dejavnosti nadzora, da bi zagotovili skladnost proizvodov proti obraščanju, ki se prodajajo in uporabljajo na Portugalskem, z Direktivo 76/769/EGS in Uredbo 782/2003. Iz tega sledi tudi, da navsezadnje, tudi če ni mogoče izključiti, da sta zgodovinsko breme in preteklo onesnaževanje dejansko dejanska vzroka za onesnaženje s TBT v pristanišču Nazaré, prav tako ni mogoče potrditi, da na tem območju ni več na voljo nobene neskladne barve proti obraščanju.
51. Kot pa je bilo že navedeno zgoraj, je portugalski varuh človekovih pravic tisti, ki preiskuje, kako lokalni organi izvajajo dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov na nacionalnem trgu organokositrnih snovi, in ne evropski varuh človekovih pravic. Varuh zato meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožbe niso upravičene.
52. Nazadnje varuh človekovih pravic v zvezi z *(c) Direktivo 79/923/EGS o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje,* ugotavlja, da je Komisija menila, da se ta direktiva v tem primeru ne uporablja, ker so jo portugalski organi obvestili, da vode v bližini pristanišča Nazaré niso vode, primerne za lupinarje.
53. V skladu s členom 1 se Direktiva 79/923/EGS "*nanaša na kakovost voda, primernih za lupinarje, in se uporablja za tiste obalne vode in somornice, ki so jih države članice določile kot vode, ki jih je treba zaščititi ali izboljšati, da bi podprle življenje lupinarjev (školjk in polžev) in njihovo rast ter tako prispevale k visoki kakovosti proizvodov iz lupinarjev, ki so neposredno užitni za človeka*". (poudarek dodan)
54. Portugalski organi so Komisiji pojasnili, da voda pristanišča Nazaré niso razvrstili med vode za lupinarje. Čeprav so leta 1995 dovolili uporabo javnega pomorskega prostora za obdobje 10 let za obstoječe ribogojske objekte v pristanišču Nazaré, te vode niso bile vode za lupinarje, saj „se*tam ni razvila kultura školjk"* [\[19\].](#_ftn19){#_ftnref19} Komisija je 9. oktobra 2006 to pojasnilo posredovala pritožniku in poudarila, da proizvodnja školjk v teh vodah ni dovoljena[\[20\].](#_ftn20){#_ftnref20}
55. Vendar so v skladu z dokazi, ki jih je varuhu človekovih pravic predložil pritožnik in so bili posredovani Komisiji ob začetku te preiskave, isti portugalski organi pritožniku od leta 1997 dovolili, da vsaj pet let \[21\] razmnožuje školjke v javni pomorski domeni v bližini pristanišča Nazaré. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da je v zvezi s tem koristno poizvedovati pri Komisiji.{#_ftnref21}
56. Komisija je v svojem odgovoru na njegovo zahtevo po dodatnih informacijah navedla, da (i) Direktiva 79/923/EGS ne vključuje določb v zvezi z dovoljenjem za proizvodnjo lupinarjev; in (ii) dejstva, da je dovoljenje obstajalo za proizvodnjo školjk na območju, ki v skladu z navedeno direktivo pozneje ni bilo opredeljeno kot voda za lupinarje, ni mogoče šteti za kršitev prava Unije, temveč ga je treba presojati v skladu z upoštevno portugalsko zakonodajo.
57. Varuh človekovih pravic mora torej ob upoštevanju svoje uvodne ugotovitve, navedene v točkah 31 in 32 zgoraj, ponovno ugotoviti, da se obravnavana dejanja nanašajo izključno na portugalske organe in da zato njegove nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožbe niso upravičene.
### B. Sklepna ugotovitev
Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:
Nadaljnje preiskave niso upravičene.
Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.
P. Nikiforos DIAMANDOUROS
V Strasbourgu, 13. januarja 2010
*** ** * ** ***
[\[1\]](#_ftnref1){#_ftn1} Dovoljenje, izdano v portugalskem uradnem listu *Diário da República* , priloženo pritožbi in posredovano Komisiji v mnenje, določa naslednje besedilo (v izvirniku v portugalščini): "...*autoriza-se* \[pritožnik\]*a instalar um estabelecimento de culturas marinhas (...) numa parcela de terreno do domínio público marítimo localizada junto ao porto da Nazaré, concelho da Nazaré, jurisdição marítima da Capitania do Porto da Nazaré. (...) Para tanto, pelo presente despacho conjunto é autorizada (...) a utilizar a identificada parcela, no regime de licença, pelo prazo de cinco anos, renovável nos termos da legislação em vigor. (...) O estabelecimento vai funcionar no sistema de monocultura, em regime intensivo, para reprodução de bivalves e crustáceos cirrípedes. (...). 17 de Julho de 1997 (angleščina). - Pelo Ministro da Agricultura, do Desenvolvimento Rural e das Pescas. (...) - O Ministro do Equipamento, do Planeamento e da Administração do Território. (...)."*
[\[2\]](#_ftnref2){#_ftn2} V izvirnem portugalščini: „Maternidade".
[\[3\]](#_ftnref3){#_ftn3} Nazaré je majhno mesto na atlantski obali v osrednji Portugalski.
[\[4\]](#_ftnref4){#_ftn4} V skladu z dokumentom IPIMAR „Níveis*de composto de butil-estanho em bivalves existentes na Mundinaqua Lda, em água para abastecimento da „nursery" e sedimentos do Porto da Nazaré",* ki ga je pritožnik priložil v svoji pritožbi varuhu človekovih pravic in posredoval Komisiji v mnenje.
[\[5\]](#_ftnref5){#_ftn5} Direktiva Sveta 79/923/EGS z dne 30. oktobra 1979 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje, UL L 281, str. 47--52.
[\[6\]](#_ftnref6){#_ftn6} V izvirnem portugalščini: "*\[n\]o ano de 1995 \[pristojni* *organ\] concedeu autorização para utilização do domínio hídrico, por um período de 10 anos, à instalação de aquicultura existente no Porto de Nazaré (todavia convém esclarecer que as águas da Nazaré não se podem considerar conquícolas, dado nelas não se desenvolver a cultura de bivalves.*" (poudarek dodan).
[\[7\]](#_ftnref7){#_ftn7} V izvirnem portugalščini: "*(...) não tendo igualmente sido autorizada a produção de bivalves nas \[águas da localidade de Nazaré\]"*(moj poudarek).
[\[8\]](#_ftnref8){#_ftn8} Direktiva Sveta 76/160/EGS z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda, UL 1976, L 31, str. 1--7.
[\[9\]](#_ftnref9){#_ftn9} Direktiva Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 2006 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov, UL 1976, L 262, str. 201--203.
[\[10\]](#_ftnref10){#_ftn10} Direktiva Komisije 1999/51/ES z dne 26. maja 1999 o peti prilagoditvi tehničnemu napredku Priloge I k Direktivi 76/769/EGS (kositer, PCP in kadmij), UL L 142, str. 22-25.
[\[11\]](#_ftnref11){#_ftn11} UL 2002, L 183, str. 58--59.
[\[12\]](#_ftnref12){#_ftn12} Podpisan izvod dopisa Komisije z dne 14. maja 2007, ki ga je pritožnik predložil skupaj s pritožbo in poslal Komisiji, da poda svoje mnenje, v zadnjem odstavku določa naslednje besedilo (v izvirniku v portugalščini):
"*(...) se porventura as supra referidas análises vierem a assinalar a presença de compostos de TBT - que (...) não foi confirmado pelas autoridades portuguesas - deverá então apresentar a situação, para eventual complemento de averiguação, à Direcção-Geral Empresas (...)."*
[\[13\]](#_ftnref13){#_ftn13} V zadnjem odstavku nepodpisanega dopisa Komisije z dne 14. maja 2007, navedenega v opombi 13 zgoraj, ki ga je Komisija predložila skupaj s svojim mnenjem in poslala pritožniku za pripombe, je navedeno naslednje besedilo (izvirnik v portugalščini):
"*... tendo em vista o aprofundamento da análise da situação do ponto de vista da eventual utilização de compostos de TBT nos estaleiros navais do porto da Nazaré - o que ... não foi confirmado pelas autoridades portuguesas - decidi transferir a sua carta de 17 de Maio pp. à Direcção-Geral Empresas ..."*
[\[14\]](#_ftnref14){#_ftn14} Uredba (ES) št. 782/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah (UL L 115, str. 1).
[\[15\]](#_ftnref15){#_ftn15} V skladu s členom 1(3) statuta varuha človekovih pravic: „Varuh*človekovih pravic ne sme posredovati v zadevah pred sodišči \[...\]"* V zvezi s tem člen 10(3) izvedbenih določb varuha človekovih pravic določa: „Če varuh človekovih pravic sproži*sodni postopek v zvezi z zadevami, ki jih preiskuje, primer zaključi. Izid vseh poizvedb, ki jih je do takrat opravil, se vloži brez nadaljnjega ukrepanja."*
[\[16\]](#_ftnref16){#_ftn16} COM(2002) 141 konč. Sporočilo v skladu z odstavkom 6 preambule določa vrsto upravnih ukrepov, za katere se je Komisija zavezala, da jih bo upoštevala pri obravnavi in ocenjevanju pritožb zaradi kršitev v zvezi s pravom Skupnosti.
[\[17\]](#_ftnref17){#_ftn17} Glej zadevo C-10/00, *Komisija proti Italiji,* Recueil 2002, str.
[\[18\]](#_ftnref18){#_ftn18} V zapisniku sestanka z dne 3. julija 2007, priloženem mnenju Komisije in posredovanem pritožniku, da izrazi svoje pripombe, je navedeno:
"Komisija*je navzoče obvestila, da se je podjetje pritožilo Komisiji, ker je imelo težave pri namestitvi obrata za gojenje lupinarjev v bližini pristanišča na Portugalskem zaradi visokih ravni TBT, kar je negativno vplivalo na valilnico lupinarjev. Menila je, da so visoke ravni posledica nezakonite uporabe TBT v pristanišču za preprečevanje obraščanja na ladjah. Vendar pri preverjanjih, ki so jih opravili portugalski organi, ni bil ugotovljen noben primer neskladnosti z obstoječimi pravili.*
*KOM je vse države članice zaprosila za informacije o rezultatih izvrševanja omejitev v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini v barvah proti obraščanju. FR je navedla, da so kontrole opravile številne države članice v okviru mreže CLEEN. Zdelo se je, da je bilo ugotovljenih zelo malo primerov neskladnih izdelkov. UK je potrdila, da je prisotnost TBT v usedlinah dolgotrajna in da bi lahko bila pretekla obremenitev v primeru Portugalske možen vir.* (poudarek dodan)
[\[19\]](#_ftnref19){#_ftn19} Prvotna portugalska različica dopisa določa naslednje besedilo "*... kot águas da Nazaré não se podem considerar conquícolas, dado nelas não se desenvolver a cultura de bivalves*".
[\[20\]](#_ftnref20){#_ftn20} V izvirniku v portugalščini: "*...não tendo igualmente sido autorizada a produção de bivalves nas mesmas."*
[\[21\]](#_ftnref21){#_ftn21} V skladu s kopijo portugalskega Uradnega lista *Diário da República,* priloženo pritožbi in posredovano Komisiji, da poda svoje mnenje. V izvirnem portugalščini: „\[...\]*autoriza-se* \[pritožnik\]*a instalar um estabelecimento de culturas marinhas \[...\] numa parcela de terreno do domínio público marítimo localizada junto ao porto da Nazaré, concelho da Nazaré, jurisdição marítima da Capitania do Porto da Nazaré. ...Para tanto, pelo presente despacho conjunto é autorizada ... a utilizar a identificada parcela, no regime de licença, pelo prazo de cinco anos, renovável nos termos da legislação em vigor. ...O estabelecimento vai funcionar no sistema de monocultura, em regime intensivo, para reprodução de bivalves e crustáceos cirrípedes.. 17 de Julho de 1997 (angleščina). - Pelo Ministro da Agricultura, do Desenvolvimento Rural e das Pescas. ...- O Ministro do Equipamento, do Planeamento e da Administração do Território....."*