OZADJE PRITOŽBE

1. Zasebno svetovalno podjetje je sklenilo pogodbo z organi tretje države (v nadaljnjem besedilu: nacionalni organi) za namene izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: program), ki ga financira Evropska komisija.

2. Za izvajanje programa je bila ustanovljena enota za podporo programu. Navedena enota ima štiri dolgoročna delovna mesta, in sicer vodjo ekipe, pomočnika vodje ekipe, strokovnjaka za nepovratna sredstva in pomočnika strokovnjaka za nepovratna sredstva. Vodja ekipe je zasedel svoje mesto januarja 2008. Pritožnik je s svetovalno družbo sklenil pogodbo, da bo delal kot strokovnjak za nepovratna sredstva v programu. Svoje dolžnosti je začel opravljati 11. februarja 2008.

3. Od 10. aprila 2008 so se Komisija, nacionalni organi, enota za podporo programa in svetovalno podjetje večkrat sestali, da bi razpravljali o pomislekih glede različnih vidikov programa.

4. Pritožnik je 23. oktobra 2008 prejel dopis, s katerim mu je bila odpovedana pogodba kot strokovnjaku za nepovratna sredstva. Odpovedana je bila tudi pogodba z vodjo ekipe. Pritožnik se je 24. oktobra 2008 obrnil na varuha človekovih pravic in izpodbijal soglasje Komisije za njegovo razrešitev.

PREDMET VPRAŠANJA

5. Varuh človekovih pravic je začel preiskavo pritožnikove trditve, da mu je Komisija dovolila, da je bil neupravičeno odpuščen s položaja strokovnjaka za nepovratna sredstva. Preiskava je zajemala tudi trditve, da bi morala Komisija:

1. se opraviči pritožniku; in
2. pritožniku nadomestiti neposredne stroške in izgubo dohodka.

6. Varuh človekovih pravic je v dopisu o začetku preiskave pritožbe Komisijo tudi pozval, naj pojasni točen postopek odločanja v zvezi z razrešitvijo pritožnika in opiše prizadevanja za zagotovitev spoštovanja pritožnikovih pravic, kot je navedeno v dopisu z dne 10. novembra 2008.

Poizvedba

7. Po prejemu pritožbe z dne 24. oktobra 2008 ter dodatnih informacij, ki jih je pritožnik predložil novembra in decembra 2008, je varuh 17. decembra 2008 začel preiskavo. Komisija je zaprosila za podaljšanje roka za predložitev mnenja o pritožbi, ki ga je varuhinja človekovih pravic odobrila. Komisija je 20. aprila 2009 predložila svoje mnenje, ki ga je nato posredovala pritožniku. Pritožnik je pripombe predložil 15. junija 2009.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. Trditev, da je Komisija dovolila nepravično zavrnitev pritožnika

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

Očitek

8. Po navedbah pritožnika so bili pomisleki, ki so jih imeli nacionalni organi in delegacija Komisije glede programa, vsi na področju, za katero je bil odgovoren vodja skupine. Odločitev o zamenjavi vodje ekipe zato pritožnika ni presenetila. Vendar pritožnik nikoli ni prejel nobenih ustnih ali pisnih kritik v zvezi s svojim področjem pristojnosti (ki se je nanašalo na shemo nepovratnih sredstev). Vendar je tudi svetovalna družba odpovedala njegovo pogodbo. Svetovalna družba ga je obvestila, da so nacionalni organi sicer zahtevali prekinitev njegove pogodbe, vendar je zahtevo vložila delegacija Komisije (s katero so nacionalni organi želeli ohraniti dobre odnose).

9. Pritožnik je trdil, da ne ve, kdo se je odločil, da ga nadomesti in zakaj je bil zamenjan. Ni mu bila dana pravica, da se brani, niti ni bil seznanjen z obtožbami proti njemu.

Mnenje Komisije – ozadje

10. Komisija je v svojem mnenju o pritožbi pojasnila, da se je program izvajal z „zasebnim posrednim decentraliziranim upravljanjem“. To pomeni, da je javni naročnik, to je nacionalni organi, sklenil pogodbo o opravljanju storitev s tretjo osebo. Tretja oseba je bila zasebna svetovalna družba, ki je zagotavljala storitve v zvezi s finančnim izvajanjem programa. Komisija je z nacionalnimi organi podpisala sporazum o financiranju, vendar ni bila pogodbeno povezana s svetovalno družbo.

11. Komisija je pojasnila, da je delegaciji Komisije in nacionalnim organom že v zgodnji fazi postalo jasno, da enota za podporo programa ne deluje pravilno. Pritožnik se je dejansko jasno strinjal s tem stališčem: izjavil je, da je „zelo zgodaj postalo jasno, da ima (enota za podporo programom) težave“. Čeprav je razumljivo, da novo prispela skupina potrebuje začetno podporo in smernice, so bili po mnenju Komisije njeni rezultati v prvih mesecih projekta nezadovoljivi. To je bilo kljub podpori in smernicam nacionalnih organov in Komisije.

12. Po navedbah Komisije so nacionalni organi in delegacija Komisije svoje pomisleke najprej izrazili na sestanku z vodjo skupine in strokovnjakom za nepovratna sredstva 9. aprila 2008. O teh pomislekih je bil obveščen tudi g. X., ki je delal za svetovalno družbo. Po sestanku 9. aprila 2008 so nacionalni organi g. X. zaprosili, naj pride v zadevno tretjo državo, da bi obravnaval pomisleke glede uspešnosti v zvezi z enoto za podporo programa. Po obisku g. X. je bilo odločeno, da se ekipa zaposli do sredine avgusta 2008, da bi izboljšala svojo uspešnost. Nato se bo odločalo, ali nadaljevati z obstoječo ekipo ali zamenjati osebje.

13. Komisija je sklenila, da vsi argumenti, ki jih je pritožnik navedel v pritožbi varuhu človekovih pravic, kažejo, da skupina od začetka projekta ni delovala pravilno. To je bil eden od glavnih razlogov za počasen napredek programa. To stanje je bilo potrjeno z dokumentom, ki ga je X. pripravil po prvem obisku zadevne tretje države. Glavna ugotovitev tega dokumenta je bila, da:

„skupinsko sodelovanje ni optimalno, tj. komunikacijska blokada/izkrivljanje med člani skupine, prenos in porazdelitev dela nista optimalna, delovna obremenitev članov skupine še ni optimalno uravnotežena, še ni dovolj osredotočena na skupni cilj, težave pri doseganju soglasja o nekaterih pristopih in konceptih.“

Mnenje Komisije – postopek odločanja

14. Po mnenju Komisije je svetovalno podjetje predlagalo zamenjavo strokovnjaka za nepovratna sredstva. Ta predlog je bil podan v dopisu svetovalne družbe, ki je navedla, da skupina ne deluje pravilno [1]. Svetovalno podjetje je v dopisu predstavilo tri alternativne rešitve, od katerih sta dve predvidevali zamenjavo strokovnjaka za nepovratna sredstva.

15. Ker Komisija ni bila stranka pogodbe med nacionalnimi organi in svetovalno družbo, ni mogla zahtevati zamenjave strokovnjakov.

16. Iz odgovora nacionalnih organov svetovalnemu podjetju z dne 16. oktobra 2008 je bilo razvidno, da so nacionalni organi raje izbrali rešitev, pri kateri bi zamenjali vodjo skupine in strokovnjaka za nepovratna sredstva [2]. Nacionalni organi so napisali ta dopis, v katerem so povzeti sklepi, sprejeti po razpravah z vsemi udeleženimi stranmi, potem ko je X. drugič obiskal zadevno tretjo državo.

17. Komisija je menila, da če pritožnik, kot trdi, ni vedel za razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ga svetovalna družba o tem ni obvestila. Komisija nima nobene pogodbene povezave s svetovalnim podjetjem ali njegovimi strokovnjaki in zato nima nobene pogodbene obveznosti do njih. Institucija prav tako nima pravice posegati v pogodbeno razmerje med svetovalno družbo in pritožnikom ter ni seznanjena s pogodbenimi določbami, ki urejajo to razmerje. Če je svetovalno podjetje ugotovilo, da njegova ekipa ne deluje pravilno, in je pripravilo predloge za odpravo te težave, mora s svojim osebjem obvladovati posledice teh predlogov.

18. Glavni interes Komisije je bil zagotoviti, da se program pravilno izvaja in da so bili rezultati doseženi, kot je bilo predvideno. Vendar je Komisijo zanimalo tudi varstvo pravic zaposlenih, ki delajo na projektih. Zato je svetovalni družbi poslala dopis, v katerem je zahtevala, da se pritožnika obvesti o njegovem položaju.

19. Komisija je tudi trdila, da je takoj odgovorila na pritožnikova elektronska sporočila in dopise. Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 12. oktobra 2008, v katerem je izrazil pomisleke glede morebitne razrešitve, odgovoril še isti dan. Vodja delegacije je v svojem odgovoru pritožniku zagotovil, da bodo vsa zastavljena vprašanja posredovana nacionalnim organom in bodo upoštevana na sestanku, ki naj bi potekal naslednji dan. Komisija je poudarila, da ni nikoli zahtevala zamenjave strokovnjaka za nepovratna sredstva. Ob upoštevanju predlogov svetovalne družbe je delegacija Komisije menila, da bi bila rešitev pravična le, če bi se upoštevale odgovornosti vodje skupine. O teh vidikih se je razpravljalo z nacionalnimi organi, ki so sklenili, da je treba zamenjati oba strokovnjaka.

20. Pritožnik je 30. oktobra 2008 pisal vodji delegacije in se pritoževal, da postopek odločanja o njegovi razrešitvi ni pregleden in da njegove pravice niso bile spoštovane. Vodja delegacije je odgovoril 10. novembra 2008 in pojasnil, da je spremembo osebja predlagala svetovalna družba. Vodja delegacije je tudi pojasnil, da so bili pomisleki glede skupine, ki so jih izrazili nacionalni organi in jih je podprla delegacija Komisije, „osredotočeni na težave pri doseganju rezultatov in namenjeni oblikovanju skupine, ki bi lahko sodelovala za čim večjo uspešnost“. Poklicne sposobnosti pritožnika niso bile vprašljive. Vodja delegacije je izrazil obžalovanje zaradi vpliva, ki so ga imele težave v zvezi s projektom na pritožnika osebno. Vodja delegacije je svetovalni družbi tudi pisal in ji svetoval, naj spoštuje pravice pritožnika kot zaposlenega in odgovori na vprašanja pritožnika.

21. Komisija meni, da ni storila nepravilnosti. Zato ni razloga za opravičilo ali dodelitev odškodnine. Vsak zahtevek za odškodnino je treba poravnati pri svetovalnem podjetju, delodajalcu pritožnika.

Pripombe pritožnika

22. Pritožnik je v svojih pripombah priznal, da skupina ni delovala. Vendar ni menil, da je odgovoren za to stanje.

23. Po navedbah pritožnika je Komisija sodelovala pri odločitvi o njegovi razrešitvi. Vključenost Komisije je razvidna iz elektronskih sporočil, poslanih oktobra 2008, in srečanja med nacionalnimi organi in vodjo delegacije 13. oktobra 2008. Komisijo bi lahko celo obravnavali kot nosilca odločanja. Komisija v elektronskem sporočilu z dne 12. oktobra 2008 ne nasprotuje pritožnikovi izjavi, da je bil obveščen, da je njegovo razrešitev sprožila delegacija Komisije. Namesto tega bi lahko trdili, da so se strinjali z izjavo pritožnika.

24. X. je 9. oktobra 2008 pritožnika obvestil, da bo zamenjan. To se je zgodilo, preden se je X. sestal z delegacijo Komisije ali nacionalnimi organi. Odločitev o njegovi razrešitvi je bila torej že septembra 2008 lahko dogovorjena z delegacijo Komisije. X. je 10. oktobra 2008 pritožnika obvestil, da se je zjutraj srečal z vodjo programa iz delegacije Komisije, ki je vztrajal, da je treba zamenjati vodjo skupine in strokovnjaka za nepovratna sredstva. Popoldne se je X. sestal z nacionalnimi organi. Po mnenju X. so nacionalni organi navedli, da če bi se odločili zamenjati vodjo skupine in strokovnjaka za nepovratna sredstva, to ne bi bila poklicna odločitev, temveč politična, da bi ohranili dobre odnose z delegacijo Komisije. Vodja delegacije Komisije in nacionalni organi so se sestali 13. oktobra 2008. Po navedbah pritožnika je bil to sestanek, na katerem so bili nacionalni organi končno prepričani, da je treba pritožnika nadomestiti. Kolikor je znano pritožniku, svetovalno podjetje na sestanku sploh ni bilo zastopano. Ni dokazov, da si je Komisija na tem sestanku kakor koli prizadevala za zaščito pravic pritožnika. Po sestanku so nacionalni organi X. obvestili, da je treba zamenjati oba strokovnjaka. Dejstvo je, da nacionalni organi sami niso sprejeli praktično ničesar. O skoraj vsem je odločala delegacija Komisije.

25. Pritožnik je trdil, da sta X. in vodja ekipe stara prijatelja in da verjameta, da bi lahko rešila vodjo ekipe z žrtvovanjem pritožnika. Nacionalni organi so nasprotovali tej rešitvi. Vendar je vztrajala delegacija Komisije. Po mnenju pritožnika rešitev, da se oba višja strokovnjaka razrešita hkrati, ni prispevala k dobri uspešnosti programa.

26. Pritožnik je upal, da mu bo Komisija pojasnila, kaj bi moral storiti drugače ali kakšne ukrepe je Komisija pričakovala od njega, da bi zagotovila uspeh programa. Žal takih pojasnil ni bilo. Pritožnik ne more videti, da je Komisija storila vse, da bi zaščitila njegove pravice pred njegovo razrešitvijo. Zdi se tudi, da Komisija ne pozna nobenih drugih pravic, razen tistih, ki jih ima delavec. Pritožnik želi, da se spoštujejo njegove pravice kot človeka in kot državljana EU.

Ocena varuha človekovih pravic

27. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da se vse strani, vključene v program, strinjajo, da enota za podporo programu, tj. skupina, katere naloga je bila izvajanje programa, ni delovala pravilno. Komisija trdi, da poklicne sposobnosti pritožnika niso bile vprašljive. Vendar je bil cilj sprejetih ukrepov „pridobiti ekipo, ki bi lahko sodelovala“.

28. Po mnenju varuha človekovih pravic je zagotavljanje dobrega delovanja skupin pomemben cilj učinkovite uprave. Ali tim deluje dobro, ni odvisno le od strokovnih sposobnosti posameznih članov tima - pomembno vlogo imajo tudi drugi dejavniki. Ti dejavniki vključujejo, ali lahko določeni člani skupine dobro sodelujejo z drugimi določenimi člani skupine.

29. Zato bo morda treba prestrukturirati skupino, da bo ta lahko pravilno delovala.

30. Ker je delovanje skupine upravičen razlog za reorganizacijo osebja v institucijah Skupnosti, bi moralo enako veljati za programe, ki jih financira Skupnost.

31. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je bilo neustrezno delovanje enote za programsko podporo tehten razlog za zamenjavo članov skupin.

32. Vendar v okviru take reorganizacije očitno ne bi bilo v skladu z načeli dobrega upravljanja, če bi Komisija poskušala stranko (ne glede na to, ali je v pogodbenem razmerju s Komisijo ali ne) zavezati k nečemu, kar bi bilo nezakonito ali v nasprotju s pogodbenimi obveznostmi.

33. V zvezi s tem varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da mu ni bil predložen noben konkreten dokaz, da je bil pritožnik odpuščen na pobudo Komisije. Skratka, predloženi niso bili nobeni dokazi, ki bi kazali, da je Komisija poskušala svetovalno družbo (neposredno ali prek nacionalnih organov) zavezati k razrešitvi pritožnika. V vsakem primeru varuhu človekovih pravic ni bil predložen noben argument ali dokaz, ki bi kazal na to, da je bila pritožnikova razrešitev nezakonita ali v nasprotju z njegovo pogodbo s svetovalnim podjetjem.

34. Komisija je takoj odgovorila na pritožnikova elektronska sporočila in dopise. Pri tem je pojasnila, da bo nacionalne organe opozorila na pomisleke pritožnika v zvezi z odpustitvijo. Poleg tega je predlagala, naj se najprej obrne na svojega delodajalca. Zdi se, da je bil to ustrezen ukrep in nasvet.

35. Varuh človekovih pravic na podlagi navedenega ne ugotavlja, da je Komisija v zvezi z razrešitvijo pritožnika storila nepravilnost.

B. Trditve pritožnika

Ocena varuha človekovih pravic

36. Glede na ugotovitve varuha človekovih pravic v zvezi s pritožnikovo trditvijo mora biti trditev, da bi se morala Komisija pritožniku opravičiti in mu nadomestiti neposredne stroške in izpad dohodka, neuspešna.

C. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

V zvezi s to pritožbo ni bilo nepravilnosti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 18. novembra 2009

[1] Komisija v svojem mnenju navaja, da bi glede na to, da zadevni dokument ni last Komisije, temveč tretje osebe, in ob upoštevanju občutljivosti informacij, ki jih vsebuje, razkritje dokumenta lahko škodovalo poslovnim in osebnim interesom oseb, na katere se nanaša. Zato Komisija meni, da je dokument zaupen, in ga da na voljo varuhu človekovih pravic, če meni, da je potreben pregled spisa.

[2] Glej opombo 2.