# Odločba v zadevi 2350/2007/RT - Domnevna nezagotovitev usposabljanja, za katero je zaprosila pritožnica, in ustrezne obravnave med opravljanjem pripravništva
- Avtor: Evropski varuh človekovih pravic
- Datum: 2009-07-09T00:00+02:00[Europe/Paris]
- [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/sl/4155)
---
> Pritožnica je sodelovala v pilotnem programu Parlamenta za opravljanje prakse, prilagojene invalidom. Trdila je, da ji Parlament ni (i) zagotovil usposabljanja, za katero je zaprosila, in (ii) ustrezne obravnave med opravljanjem pripravništva.
>
> Parlament je v svojem mnenju priznal, da so se mogoče res pojavile pomanjkljivosti pri praktični izvedbi pilotnega programa. Kot pa je poudaril, so se njegove službe zavezale, da bodo pritožnici ponudile enake možnosti za usposabljanje kot po standardnem programu pripravništva.
>
> Varuh človekovih pravic je na podlagi predloženih dokazov sklenil, da Parlament pritožnici ni jasno razložil njenih dolžnosti po pilotnem programu, preden je sprejela ponudbo za opravljanje pripravništva. Poleg tega ji ni ponudil enakih možnosti za usposabljanje kot po standardnem programu pripravništva. Varuh človekovih pravic je zato na Parlament naslovil osnutek priporočila, v katerem je zaprosil institucijo, naj se pritožnici globoko in iskreno opraviči, in naj ga obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je varuh človekovih pravic ugotovil v preiskavi.
>
> Parlament je v odgovoru še enkrat zavrnil pritožničine trditve, vendar se je opravičil in pojasnil ukrepe, ki jih je sprejel za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil varuh človekovih pravic. Pritožnica ni sprejela opravičila Parlamenta. Varuh človekovih pravic je vseeno menil, da glede na pozitivne zaveze Parlamenta glede ravnanja v prihodnje in dejstvo, da se je opravičil pritožnici, ni potrebe po nadaljnjih preiskavah v zvezi s pričujočo pritožbo.
>
> Varuh človekovih pravic je nazadnje podal dodatno pripombo ter opozoril Parlament in druge institucije EU, da se morajo zavedati potrebe po spoštovanju dostojanstva invalidov. Sem sodi tudi izogibanje vtisu, da so bile zaposlitev ali podobne priložnosti, kot je pripravništvo, invalidu ponujene samo zaradi njegove invalidnosti, ne pa zaradi njegovih odlik ali usposobljenosti. Drugačno ravnanje resno škodi javni podobi Evropske unije.
>
OZADJE PRITOŽBE
---------------

1. Evropski parlament je 6. septembra 2006 sprejel sklep o izvajanju pilotnega programa pripravništva za invalide (v nadaljnjem besedilu: pilotni program). Usklajevala ga je skupina uradnikov iz služb treh različnih generalnih direktoratov v Parlamentu: Enota za enake možnosti in raznolikost (EODU), Urad za pripravništvo (TO) in Enota za preprečevanje in dobro počutje na delovnem mestu (UPWB). Pilotni program se je začel izvajati marca 2007.

2. Med 15. septembrom in 15. oktobrom 2006 je Parlament na svoji spletni strani (http://www.europarl.europa.eu/) objavil razpis za prijavo zgoraj omenjenega pilotnega programa. Na spletišču so bili skupaj z besedilom razpisa objavljeni naslednji dokumenti:

* opis pilotnega programa;
* interni pravilnik za opravljanje prakse in študijske obiske v sekretariatu Evropskega parlamenta;
* kodeks dobre prakse za zaposlovanje invalidov in
* vzorec prijavnega obrazca in spletni prijavni obrazec.

3. Pritožnik je vložil spletno vlogo, ki je vsebovala okence, v katerem so lahko prosilci navedli, ali so invalidi. Pritožnik je označil to polje. Navedla je tudi, da se zavzema za naslednje generalne direktorate v Parlamentu: GD za predsedstvo, GD za zunanjo politiko (GD EXPO) in pravna služba. Pritožnik je kot prvo izbiro za opravljanje prakse navedel Bruselj, kot drugo pa Strasbourg.

4. Urad Evropskega parlamenta za pripravništvo je 26. oktobra 2006 pritožnika po elektronski pošti zaprosil,*naj mu posreduje „informacije o invalidnosti in morebitnih posebnih prilagoditvah ali pomoči,* *ki bi jih potreboval".* V elektronskem sporočilu je bilo nadalje pojasnjeno, da „se*bodo*vse informacije o*\[pritožnikovi\] invalidnosti uporabljale samo v sekretariatu Evropskega parlamenta in samo za zagotavljanje razumnih prilagoditev, če* *bo \[pritožnik\] izbran."*

5. Istega dne je pritožnik poslal zahtevane informacije. Pojasnila je, da*so "najpogostejše ovire, s* katerimi se*običajno srečuje, stopnice in stopnišča v stavbah, na prevoznih sredstvih in celo ob cesti. Sooča se tudi z ovirami v zgradbah. Te ovire so ozka vrata, široka manj kot 70 cm, ozki prostori, v katerih* ni bilo*dovolj prostora za*invalidski voziček,*ozka stranišča ali nedostopna stranišča za* *invalidski voziček.* Poudarila je, da potrebuje dostopna prevozna sredstva in da bi bilo treba prilagoditi tudi*kraj dela: brez stopnic, z dostopom do stranišča in dovolj prostora za* *invalidski voziček.* „Pritožnica je tudi navedla, da bo potrebovala dostopno stanovanje z dovolj prostora, da se bo lahko gibala na invalidskem vozičku. Poudarila je, da "se *sploh ne more nasloniti na noge in* *jih ne more čutiti".*

6. Pritožnik je bil izbran za sodelovanje v pilotnem programu, ponudba za pripravništvo pa mu je bila poslana. Dodeljena je bila v Pododbor za človekove pravice GD EXPO v Bruslju.

7. Pritožnik je sprejel ponudbo za pripravništvo. Pripravništvo se je začelo 1. marca 2007 in končalo 31. julija 2007.

PREDMET VPRAŠANJA
-----------------

8. Pritožnik je v svoji prvotni pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da Evropski parlament ni:

(1) da ji zagotovi usposabljanje, za katero se je prijavila; in

(2) zagotoviti, da je bila med pripravništvom ustrezno obravnavana.

9. Čeprav je pritožnik med to preiskavo predložil novo trditev[\[1\],](#_ftn1){#_ftnref1} se je varuh človekovih pravic odločil omejiti njen obseg na zgoraj navedeno prvotno trditev. Varuh človekovih pravic opozarja, da lahko obravnava le obtožbe/zahtevke, o katerih so pritožniki predhodno administrativno pristopili k zadevnim institucijam. Pritožnica je lahko vložila novo pritožbo v zvezi s svojo novo trditvijo in zahtevkom, potem ko se je predhodno upravno obrnila na Parlament.

Poizvedba
---------

10. Preiskava se je začela 9. oktobra 2007. Parlament je 31. januarja 2008 zaprosil za podaljšanje roka za predložitev mnenja o pritožbi do 29. februarja 2008. Parlament je 28. februarja 2008 poslal svoje mnenje, ki je bilo posredovano pritožniku, da poda svoje pripombe. Svoje pripombe je poslala 17. aprila 2008.

11. Varuh človekovih pravic je 29. maja 2008 Parlament zaprosil za dodatne informacije v zvezi s to zadevo. Parlament je odgovor poslal 21. julija 2008. Ta odgovor je bil posredovan pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb, ki ga je poslal 11. avgusta 2008.

12. Varuh človekovih pravic je 26. novembra 2008 na Parlament naslovil osnutek priporočila, ta pa je 11. marca 2009 poslal podrobno mnenje o osnutku priporočila. Pritožnik je 6. aprila 2009 podal svoje pripombe na podrobno mnenje Parlamenta.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA
----------------------------

### A. Domnevna nezmožnost Parlamenta, da bi pritožniku zagotovil vrsto usposabljanja, za katero se je prijavila

*Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic*

13. V podporo zgornji trditvi je pritožnica trdila, da je Parlament pred prihodom v Bruselj ni obvestil, da bo njena naloga „preverjanje*dostopnosti stavb, pisanje poročil za EODU ali sodelovanje na sestankih, povezanih z invalidnostjo",* namesto da bi delala v sekretariatu Pododbora za človekove pravice, ki ji je bil dodeljen.

14. Parlament je v svojem mnenju navedel, da je veliko kandidatov za „standardno" plačano prakso. S prijavo za „posebni" pilotni program je povečala možnosti za opravljanje prakse v Parlamentu (za pilotni program za obdobje od marca do julija 2007 je bilo izbranih deset kandidatov).

15. Poleg tega je Parlament poudaril, da se je pritožnik prostovoljno odločil, da se prijavi za pilotni program. Čeprav je bil obstoj invalidnosti eden od pogojev za upravičenost do programa, so bili kandidati izbrani na podlagi njihovih znanj in spretnosti, da bi najbolje ustrezali profilu delovnega mesta.

16. EODU je 19. decembra 2006 tožečo stranko po telefonu obvestil, da je bila izbrana za pripravništvo v okviru pilotnega programa. Te informacije so bile potrjene z elektronskim sporočilom, poslanim iz poštnega predala navedenega pilotnega programa. Pritožnik je ponudbo sprejel.

17. Parlament je poudaril, da je pritožnica v okviru Pododbora za človekove pravice opravljala*„različne*naloge",* in sicer je pripravljala obvestila, manjša poročila in pisma; iskala je osnovne informacije in članke; udeležila se je sestankov in predložila povzetke.* „ Pritožnik je v svojem poročilu o praksi ocenil, da je večina vidikov njenega dela v Parlamentu „zadovoljiva".

*Ocena varuha človekovih pravic, na podlagi katere je bil pripravljen osnutek priporočila (prvi vidik)*

18. Iz mnenja Parlamenta je razvidno, da sta bila v času te pritožbe v Parlamentu dva programa prakse: (i) "standardni" program in (ii) "posebni" pilotni program za invalide.

19. Pritožnica je trdila, da jo je Parlament na začetku prakse pozval, naj „preveri*vrata pri vratih, garažo pri garaži, da bi našla enostaven način za vstop, in jim predloži poročila, da bi pripravila vse za* \[prihodnje\]*invalidne praktikante".* Parlament tega dejstva ni izpodbijal.

20. Ko pa se je pritožnica prijavila na pripravništvo, ni vedela, da bo morala med pripravništvom opravljati zgoraj navedene posebne naloge.

21. V zvezi s tem se spletna stran, ki se je sklicevala na pilotni program, ni sklicevala na take naloge. Potencialni kandidati bi zato lahko razumno pričakovali, da bodo naloge invalidnih pripravnikov enake nalogam pripravnikov, ki opravljajo „standardno" pripravništvo.

22. Čeprav je pritožnik vedel za sklep Parlamenta o izvajanju pilotnega programa, je navedeni sklep vseboval le določbo, da morajo praktikanti predložiti končno poročilo o svoji praksi, da bi ocenili svoje izkušnje in izrazili svoja stališča o programu[\[2\].](#_ftn2){#_ftnref2} Natančnejše informacije o tem, da bi bila takšna poročila osredotočena na zmogljivosti, ki so na voljo invalidom, ali da bi bile posebne naloge rezervirane za pripravnike invalide, niso bile predložene. Poleg tega je bil pritožniku dostop do navedene odločbe otežen, ker spletno mesto, ki se je sklicevalo na pilotni program, ni vsebovalo povezave do njega.

23. Poleg tega ponudba za pripravništvo in sprejemni dopis, ki ju je prejel pritožnik, nista le vsebovala podrobnosti o zadevnih posebnih nalogah, ampak tudi nista omenjala pilotnega programa. Sklicevali so se le na „standardni" program pripravništva.

24. Glede na navedeno je pritožnica lahko upravičeno menila, da je bila sprejeta v program pripravništva, v katerem bi bile njene naloge enake nalogam pripravnikov, sprejetih v okviru standardnega programa pripravništva.

25. Parlament je pritožnici, preden je sprejela ponudbo za prakso, ni jasno pojasnil, da bi bile njene naloge v okviru pilotnega programa, kot so tiste, navedene v točki 19 zgoraj, zavedene. To je bil prvi primer nepravilnosti.

26. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic Parlamentu predložila osnutek priporočila, v katerem je navedla, da pritožniku, preden je sprejel ponudbo za prakso, ni jasno pojasnila narave svojih nalog v okviru pilotnega programa. Ta osnutek priporočila je predstavljen v odstavku 48 v nadaljevanju pod naslovom „Osnutek*priporočila".*

### B. Domnevno nezagotavljanje, da je bila pritožnica med prakso v Evropskem parlamentu ustrezno obravnavana

*Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic*

27. Pritožnik je poudaril, da se je ob prihodu in med bivanjem v Bruslju soočal s precejšnjimi težavami glede dostopnosti. V zvezi s tem je opozorila na slabo dostopnost prostorov Parlamenta, pomanjkanje dostopnih prevoznih sredstev in težave, ki jih je imela pri iskanju stanovanja v Bruslju, prilagojenega njenim potrebam. Poudarila je tudi nezadostno podporo, ki jo je prejela od služb Parlamenta, zlasti od zdravstvene službe in EODU. Udeležiti se je morala sestankov EODU in bila pozvana, naj opravlja posebne naloge, kot so opisane v točki 17 zgoraj. Parlament je objavil tudi njene fotografije na invalidskem vozičku in jo prosil za intervjuje.

28. Kar zadeva njeno pripravniško delo, jo je Pododbor za človekove pravice obravnaval kot „osebo,*ki jo je tja poslala EODU".* Poudarila je, da ne želi, da bi ji ponudili pripravništvo zaradi invalidnosti ali z njo povezanih razlogov. Ugotovila je naslednje: „Služba enakih možnosti jo *je uporabljala za propagando, ne da bi jo pri tem podpirala. Nikakor ni* *prišla sem, da bi bila "invalidna" v Evropskem parlamentu. *Prišla*je, da bi pozabila na besedo "invalidni" in iskala načine normalnega življenja med normalnimi ljudmi. S tega vidika je* *bila zelo razočarana.*

29. Parlament je v svojem mnenju pojasnil, da so njegove službe preverile dostopnost stavbe ATRIUM (kjer je bila dodeljena pritožnica) ter pred njenim prihodom izvedle potrebne in izvedljive prilagoditve. Kljub temu mora institucija upoštevati toge upravne postopke in „ni*bilo lahko najti pravočasnih ad hoc rešitev."*Po pritožnikovi zahtevi po posebnem prostoru za počitek ji je zdravstvena služba ponudila sobo s posteljo. Fotografije, na katerih se je pojavila pritožnica, je posnela uradna fotografinja Parlamenta na seminarju o invalidski politiki, ki se ga je sama udeležila.

30. Kar zadeva težave z dostopnostjo, s katerimi se je soočala pritožnica ob prihodu v Bruselj, je Parlament poudaril, da so praktikanti še naprej v prvi vrsti odgovorni za iskanje nastanitve, podpis pogodb in iskanje ustreznih poti za vsakodnevni prevoz na delo in z njega. Vendar so si službe Parlamenta v okviru pilotnega programa dejavno*prizadevale,* da bi praktikantom zagotovile prostore zunaj njihovega delovnega mesta. Šest tednov pred koncem prakse je uprava bruseljskega mesta Parlamentu pozitivno odgovorila, da bi pritožnik lahko uporabljal mestni prevoz za invalide. Vendar je to ponudbo zavrnila. Kljub temu je lahko prišla na delo, ne da bi morala uporabljati javni prevoz, saj je našla nastanitev v bližini prostorov Parlamenta.

31. Glede na težave, s katerimi se lahko srečujejo invalidni pripravniki, je bila pritožnikova mesečna štipendija dopolnjena z „invalidnim dodatkom". Zato je prejela približno 2.240 EUR mesečno.

*Ocena varuha človekovih pravic, na podlagi katere je bil pripravljen osnutek priporočila (drugi vidik)*

32. Varuhinja človekovih pravic je najprej ugotovila, da je pritožnica na zahtevo Parlamenta predložila podroben opis svojih potreb in težav, povezanih z njeno invalidnostjo. V svojem sporočilu o tej zadevi je pojasnila skupne ovire, ki jih običajno doživlja. Te so vključevale stopnice, ozka vrata, nedostopna stranišča, nezadosten prostor za invalidski voziček in nedostopna prevozna sredstva (glej odstavek 5 zgoraj).

33. Varuh človekovih pravic je tudi poudaril, da je Parlament v svojem mnenju sam navedel, da je leta 2003 sodeloval pri celoviti reviziji dostopnosti vseh institucij EU. Po tej reviziji je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za izvajanje revizijskih priporočil in iskanje rešitev za izboljšanje dostopnosti prostorov Parlamenta. Poročilo je IWC predložila septembra 2006, torej v istem mesecu, ko se je začel pilotni program. Navedla je, da bodo študije o dostopnosti stavbe ATRIUM, v kateri je pritožnica opravljala pripravništvo, opravljene konec leta 2006/začetek leta 2007 in da so gradbena dela načrtovana za leti 2007 in 2008.

34. Glede na navedeno je varuh človekovih pravic menil, da je Parlament vedel, da je večina njegovih prostorov, zlasti stavba ATRIUM, neprimerna za pritožnikovo stanje. Stavba je zahtevala obsežno delo, ki ni bilo dokončano, preden je pritožnica začela s pripravništvom. Poleg tega je bil Parlament seznanjen s podrobnimi potrebami pritožnika precej pred začetkom prakse.

35. Zato se je pojavilo vprašanje, zakaj je Parlament tožečo stranko povabil, naj postane praktikantka in dela v tej stavbi, čeprav je vedel, da infrastruktura v njegovih prostorih v Bruslju sploh ne ustreza njenim potrebam. Prav tako bi lahko upravičeno podvomili v smisel in pravi namen prošnje Parlamenta praktikantu, naj preveri vsa vrata in vse hodnike v tej stavbi, da bi ugotovil morebitne težave za invalide, ki so mu bile dejansko že znane.

36. Pritožnik je pojasnil, da so ga v Parlamentu prizadela ozka vrtljiva vrata; morala je narediti obvoze, da bi našla dostopne vhode, in vsakič, ko je uporabila hodnik za poslance Evropskega parlamenta, v katerega je lahko vstopila z invalidskim vozičkom (medtem ko na drugih hodnikih ni mogla). To je storila kljub dejstvu, da je predložila "*kazensko evidenco* "[\[3\],](#_ftn3){#_ftnref3} da bi pridobila posebno izkaznico, ki bi ji omogočila uporabo koridorja za poslance Evropskega parlamenta (izkaznica dejansko ni bila nikoli zagotovljena). Prav tako ni mogla najti ustreznih stranišč in nekatere konferenčne sobe so ji bile nedostopne. Ker je imela težave pri uporabi menze, je Parlament predlagal, naj ji pomaga gasilec. Pritožnik je tudi navedel, da v bližini njegove pisarne ni prostora za počitek in da je dostop do zdravstvene službe predaleč.

37. Pritožnik je nadalje poudaril, da je imel težave pri iskanju dostopnega stanovanja v bližini Parlamenta in ni mogel uporabljati minibusa Bruselj City za invalide.

38. Vsem zgoraj navedenim negativnim izkušnjam bi se lahko izognili. Parlament bi lahko razumno prosil pritožnika, naj dela v delu stavbe, kjer ni vrtljivih vrat, in v bližini stranišča za invalide. Pritožnici bi lahko priskrbela posebno izkaznico, ki bi ji omogočila uporabo menze poslancev Evropskega parlamenta, namesto da bi morala prositi gasilca, naj jo spremlja v drugi menzi. Objektivno bi ji bilo mogoče zagotoviti tudi poseben prostor za počitek in ozaveščanje zdravstvene službe, ki jo potrebuje za pomoč. Vsi ti praktični ukrepi bi lahko bili izvedeni, vendar niso bili izvedeni.

39. Prav tako je bilo razumno pričakovati, da bi lahko službe Parlamenta pred njenim prihodom preverile, ali so nekatera stanovanja s seznama, ki ga je pripravil, primerna ali ne za osebe na invalidskih vozičkih. Pritožnico bi lahko obvestila o stanovanjih, prilagojenih njenemu stanju, namesto da bi ji dovolila, da sama obišče več neprimernih stanovanj. Parlament bi lahko preveril tudi pogoje za uporabo minibusa mesta Bruselj (avtobus je bil očitno rezerviran za osebe s stalnim prebivališčem) in bi lahko pred prihodom pritožnika od bruseljskih organov zahteval posebno opustitev teh pogojev. Varuhinja človekovih pravic je menila, da bi se večini teh težav, če ne vsem, lahko izognili. Dodatno plačilo, ki ga je Parlament dal pritožniku, čeprav je bil dobronameren, na koncu ni rešilo vseh njenih težav.

40. Parlament ni sprejel nobenega od ukrepov, potrebnih za odpravo zgoraj navedenih težav, čeprav bi to lahko storil. Poleg tega, kot je navedeno v točki 36 zgoraj, se je upravičeno vprašati, ali je Parlament dejansko želel, da pritožnica izpolni običajne naloge drugih praktikantov v okviru standardnega programa usposabljanja, ali pa jo je, kot meni pritožnica, uporabil zgolj za preverjanje dostopnosti svojih stavb.

41. Pritožnica se je sklicevala na intervjuje, ki jih je morala opraviti, in fotografije, ki jih je posnela na invalidskem vozičku in so bile objavljene v *glasilu Evropskega parlamenta Newshound*. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da bi lahko bila prisotnost pritožnika in njegovih kolegov v Parlamentu obravnavana bolj diskretno. Uporaba fotografij, ki poudarjajo invalidnost pritožnice, bi lahko okrepila njeno prepričanje, da je bila zaradi invalidnosti izbrana za pripravništvo, in zmanjšala njeno samozavest. Varuhinja človekovih pravic ni razumela, zakaj bi se Parlament lahko skliceval na dejstvo, da se je prostovoljno udeležila javnega seminarja, da bi upravičil objavo njene fotografije, ne da bi jo prosil za izrecno soglasje.

42. Pritožnica je poudarila, da jo je Pododbor za človekove pravice, kateremu je bila uradno dodeljena, vprašal le o njenih posebnih dolžnostih v okviru pilotnega programa in*jo obravnaval, kot da ji jih nalaga EODU.* Parlament v svojem mnenju ni niti izpodbijal te izjave niti podal razumne razlage za to dejstvo[\[4\].](#_ftn4){#_ftnref4} Varuhinja človekovih pravic je menila, da se pritožnica, čeprav jo je Pododbor za človekove pravice prosil, naj opravi nekatere vsebinske naloge, povezane z njenim delom, ne bi mogla razumno posvetiti takim vsebinskim zadevam. Dejansko bi imela premalo časa za to, če bi morala preveriti tudi težave z dostopnostjo očitno neustrezne stavbe. Povsem razumljivo je torej, da je bila tudi pritožnica, ki je popolnoma usposobljena odvetnica in želi biti cenjena zaradi svojih zaslug ne glede na invalidnost, zelo razočarana nad vsebino pripravništva.

43. Varuhinja človekovih pravic se strinja, da bi se zaposlovanje za tak program lahko razlikovalo od standardnega programa, da bi se olajšalo sodelovanje invalidov. Vendar bi morale biti naloge invalidnih pripravnikov in vsebina programa, kolikor je to mogoče, enake nalogam neinvalidnih pripravnikov. Vsekakor ne bi smela biti "posebna" ali predmet posebnih oglaševalskih kampanj, tudi če so le notranje za institucijo. Invalidne osebe se pri svojem delu ne želijo počutiti "posebne". Kot je poudarila pritožnica, je bila v korespondenci s Parlamentom, ko je sprejela ponudbo za prakso, zavezana samostojnemu življenju. Kasneje je v svojem poročilu o pripravništvu z grenkobo izjavila, da je „prišla *sem, da bi pozabila na besedo invalid in poiskala načine za normalno življenje med običajnimi ljudmi.* Bila*je zelo razočarana.\<\<*

44. Varuh človekovih pravic je na podlagi dokazov, ki jih je imel na voljo, menil, da Parlament pritožniku ni ponudil enakih možnosti usposabljanja kot v običajnem programu. Z znatnim omejevanjem nalog pritožnika kot praktikanta na preverjanje na podlagi lastnih negativnih izkušenj, ali je ena od stavb Parlamenta pripravljena sprejeti nadaljnje zaposlene/invalidne praktikante, je Parlament ravnal nepošteno in *v tem primeru škodoval* pritožnikovemu dostojanstvu. Čeprav v tem primeru ni mogoče prezreti osebne zavezanosti nekaterih uradnikov Parlamenta in si zasluži pohvalo, je varuh človekovih pravic poudaril, da bi se moral pilotni program izvajati v institucionalnem okviru Parlamenta. Če bi Parlament sprejel temeljitejše ukrepe, bi se s tem izognili temu, da bi morali nekateri predani uradniki ukrepati v zelo kratkem času, da bi pomagali pritožniku.

45. To je bil drugi primer nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je Parlamentu predložila osnutek priporočila v zvezi s tem, da ni ravnala pravično in pritožniku ni ponudila enakih možnosti usposabljanja kot v standardnem programu. Ta osnutek priporočila je predstavljen v odstavku 48 v nadaljevanju pod naslovom „Osnutek*priporočila".*

46. Varuhinja človekovih pravic se je zavedala, da so se težave, ugotovljene v okviru te preiskave, pojavile pri prvem ukrepu pilotnega projekta, ki se je takrat začel. Zato ni mogel izključiti, da je bil vsaj del težav, ugotovljenih v tej preiskavi, že obravnavan in da so bili že sprejeti ustrezni ukrepi za prihodnje ukrepanje. V zvezi s tem je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da Parlament "obžaluje*kakršne koli pomanjkljivosti pri praktičnem izvajanju pilotne faze in vpliv, ki bi ga te pomanjkljivosti lahko imele na izkušnje pritožnika*", pa tudi svojo zavezanost izboljšanju programa in nadaljevanju teh pozitivnih ukrepov.

47. Varuhinja človekovih pravic je z nezadovoljstvom ugotovila, da je Parlament izjavil, da „glede*na veliko število kandidatov za standardne sheme plačane prakse \[...\], ki so se prijavili*za pilotni program, \[pritožnici\] dejansko daje več možnosti za* pridobitev prakse v Evropskem parlamentu."*To je mogoče objektivno razlagati le tako, da želi izraziti stališče, da bi morala pritožnica imeti srečo, da ji je bilo zaradi njene invalidnosti sploh odobreno pripravništvo. Parlament ni mogel prezreti, da so bila mnenja, ki jih je predložil v okviru preiskav varuha človekovih pravic, poslana pritožnikom za pripombe. Taka izjava v odgovor na trditev o nepošteni obravnavi bi se lahko štela le za zelo žaljivo in popolnoma nesprejemljivo. To bi samo še dodatno prispevalo k pritožnikovemu razočaranju ter razumljivemu ogorčenju in občutku škode. Varuh človekovih pravic je obžaloval obžalovanja vredno in nerodno pomanjkanje skrbnosti in natančnosti Parlamenta pri pripravi mnenja o pritožbi. Zaupal je, da bo Parlament v svojem odgovoru na osnutek priporočila posebej obravnaval in popravil to zelo pomembno vprašanje.

*Osnutek priporočila*

48. Glede na navedeno je varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) svojega statuta Parlamentu predložil naslednji osnutek priporočila:

„Parlament*bi se moral pritožniku najgloblje in iskreno opravičiti.*

*Parlament bi moral poročati tudi o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bi odpravil pomanjkljivosti, ki jih je varuh človekovih pravic ugotovil v svoji preiskavi."*

*Argumenti, predloženi varuhu človekovih pravic po njegovem osnutku priporočila*

49. Prvič, Parlament je pojasnil svoje stališče v zvezi z nekaterimi točkami osnutka priporočila.

50. Opozoril je, da je pilotni program del plačanega „standardnega" programa pripravništva Roberta Schumana, vendar se financira iz ločene proračunske vrstice. Kljub temu je poudaril, da ni razlik glede vsebine pripravništva in vrste nalog, dodeljenih pripravnikom.

51. Kar zadeva „naloge*v zvezi z invalidnostjo",* ki jih je pritožnica navedla v svojih pripombah, je Parlament pojasnil, da so bile te del postopka spremljanja prakse. Njihov namen je bil zagotoviti dobro počutje pripravnikov in omogočiti končno oceno programa pripravništva. Praktikanti, ki so sodelovali v pilotnem programu, vključno s pritožnikom, so bili o tem ustrezno obveščeni. Poleg tega so bile te informacije ob začetku izvajanja pilotnega programa na voljo na spletišču Parlamenta.

52. Parlament je navedel, da je bila pritožnica pozvana, naj na začetku prakse preveri le dostopnost stavbe, v kateri bo delala (stavba ATRIUM), da bi našla najboljšo „posamezno*pot"*zase in ne za prihodnjega praktikanta ali zaposlenega. Poročila, predložena EODU, so bila del postopka spremljanja in ocenjevanja pilotnega programa, kot je navedeno na spletni strani Parlamenta.

53. Parlament je poudaril, da zgoraj navedene naloge niso obvezne in dolgotrajne. Pritožniku je bilo ponujeno usposabljanje, za katero se je prijavil. Pripravništvo je ustrezalo pritožnikovim pričakovanjem s strokovnega vidika.

54. Parlament je morda napačno presodil ustreznost nekaterih svojih prostorov v Bruslju glede na posebne zahteve pritožnika glede dostopnosti. Vendar so bile njene službe zavezane zagotavljanju dobrega počutja pritožnice, poštenemu ravnanju in popolnemu spoštovanju njenega dostojanstva.

55. Parlament je opozoril, da je pilotni program prvi tovrstni pozitivni ukrep v institucijah EU. Predstavljala je številne izzive, kljub najboljšim prizadevanjem več služb Parlamenta in njihovim intenzivnim pripravam na prakso.

56. Parlament je tudi pojasnil, da pritožnika ne more prositi, naj dela v delu stavbe, kjer ni vrtljivih vrat, saj bi jo to ločilo od njene enote. To bi negativno vplivalo na pritožnikov občutek, da je del ekipe. Zato je Parlament, da bi pomagal pritožniku, predlagal, naj mu varnostno osebje odpre vhodna vrata.

57. Parlament je poudaril, da njegove službe pritožniku nudijo podporo pri iskanju ustrezne nastanitve v Bruslju in mu nudijo zdravniško pomoč. Kar zadeva uporabo fotografij, na katerih je bila poudarjena njena invalidnost, je Parlament izjavil, da je bila prisotnost uradnega fotografa Parlamenta na zadevnem seminarju zelo vidna in da temu nihče iz občinstva ni nasprotoval. Fotografija pritožnika je bila nato na zahtevo pritožnika odstranjena z intraneta.

58. Poleg tega je Parlament trdil, da je bila njegova izjava, ki se je nanašala*na dejstvo, da „\[...\] je prijava za pilotni program \[pritožniku\] dejansko dala* *več možnosti za pridobitev prakse v Evropskem parlamentu",* napačno razložena. V zvezi s tem je navedla, da je bila prisotnost invalidnih pripravnikov v instituciji pred začetkom pilotnega programa nizka ali pa je praktično ni bilo. Takšni pozitivni ukrepi so eden od ključnih elementov pristopa Parlamenta k spodbujanju vključevanja invalidov v njegov sekretariat. Pilotni program je povečal število oseb z različnimi in vidnimi motnjami, ki trenutno delajo v Parlamentu.

59. V zvezi z ukrepi, sprejetimi za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil varuh človekovih pravic v svoji preiskavi, je Parlament izjavil, da v skladu s priporočili predsedstva z dne 7. julija 2008:

Nadaljeval*se bo program pripravništva za invalide.* *Pričakuje se, da bo do konca leta 2009 zaposlenih 45--47 invalidnih pripravnikov;*

*ii) sprejeti so bili ukrepi za utrditev organizacijskih vidikov programa in dodelitev jasnih odgovornosti za njegovo izvajanje;*

*iii) leta 2009* *namerava zaposliti (kot pilotni projekt) "pomočnika invalida" v Bruslju, ki bo pripravnikom/pogodbenim uslužbencem invalidom zagotavljal socialno podporo in pomoč glede na njihove individualne potrebe, da bi jim pomagal čim prej doseči čim večjo samostojnost (pomoč ob prihodu v Bruselj, iskanje dostopne nastanitve, pomoč na delovnem mestu in zunaj Parlamenta);*

*iv) posebna proračunska vrstica bo krila nepredvidene odhodke za invalidne pripravnike;*

*v) zaposlilo se bo določeno število pogodbenih uslužbencev invalidov; od konca leta 2008 je bilo v različnih generalnih direktoratih zaposlenih 6 pogodbenih uslužbencev;*

*vi) povratne informacije praktikantov v pilotnem programu so službam Parlamenta pomagale izboljšati dostopnost prostorov; iskanje in ocenjevanje dostopne nastanitve za posebne potrebe invalidnih praktikantov v Bruslju; priprava v okviru služb za posredovanje zaposlitev; tečaji usposabljanja o ozaveščanju o invalidnosti."*

60. Parlament je sklenil, da je pripravljen upoštevati osnutek priporočila varuhinje človekovih pravic, in se ponovno opravičil, ker (i) njegovi prostori pritožniku niso bili v celoti dostopni in ker (ii) je menila, da med pripravništvom ni bila ustrezno obravnavana. Parlament je priznal, da je to morda negativno vplivalo na njene izkušnje v sekretariatu. Hkrati je varuha človekovih pravic pozval, naj ponovno preuči dva primera nepravilnosti, navedena v njegovem osnutku priporočila.

61. V svojih pripombah na zgoraj navedeni odgovor Parlamenta je pritožnica navedla, da so se službe Parlamenta med prakso vedno drugače sklicevale na pilotni program in standardni program prakse. V zvezi s tem je izjavila, da praktikantki, ki sta z njo delali v Pododboru za človekove pravice in ki sta se prijavili*na standardni program prakse, nikoli nista bili pozvani, „naj se udeležita sestankov invalidske skupine ali EODU, preverita dostopnost prostorov Parlamenta ali pišeta poročila za EODU".*

62. Poudarila je, da je le "formalno" glede na usposabljanje, za katerega se je prijavila. V resnici je bila naprošena, da opravlja druge naloge, ki "niso*imele nič skupnega z njeno prošnjo* ". V zvezi s tem je ponovila, da je bila pozvana, naj preveri dostopnost prostorov Parlamenta. Pritožnik je trdil, da je bil pozvan, naj med drugim preveri vhode v vse garaže. Ta naloga ji zagotovo ni bila dana, da bi lahko našla svojo "posamezno*pot"*do dela. Poleg tega jo je EODU tedensko klical in spraševal o dostopnosti stavb, menze in prevoza. EODU je morala predložiti poročila o vseh zgoraj navedenih zadevah. Pritožnik je poudaril, da so bile v nasprotju z mnenjem Parlamenta v zvezi s tem vse te dodatne naloge dejansko dolgotrajne.

63. V nasprotju z izjavo Parlamenta je pritožnica poudarila, da prav tako ni sprejela ustreznih ukrepov za zagotovitev, da bi njena praksa potekala v zadovoljivih pogojih.

64. Ugotovila je, da ji Parlament ni ponudil „najglobljega*in iskrenega opravičila",* in izrazila upanje, da varuh človekovih pravic ne bo ponovno preučil svojega stališča glede dveh primerov nepravilnosti. Nazadnje je varuhinjo človekovih pravic pozvala, naj sprejme sankcije proti Parlamentu.

*Ocena varuha človekovih pravic po njegovem osnutku priporočila*

65. Varuh človekovih pravic najprej poudarja, da v odgovoru Parlamenta na njegov osnutek priporočila ni ničesar, na podlagi česar bi lahko sklepal, da so bile njegove ugotovitve o nepravilnostih neupravičene. Varuh človekovih pravic zato ne more sprejeti zahteve Parlamenta, da se te ugotovitve ponovno preučijo. Varuh človekovih pravic kljub temu sprejema pojasnilo Parlamenta v zvezi z izjavo, opisano v odstavku 47.

66. Varuh človekovih pravic pozdravlja tudi pojasnilo Parlamenta v odgovoru na njegov osnutek priporočila v zvezi z ukrepi, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Varuh človekovih pravic nenehno podpira politiko zaposlovanja institucij, povezano z invalidnostjo, in z zadovoljstvom ugotavlja, da Parlament izvaja takšne pozitivne ukrepe za invalide.

67. V zvezi z drugim vidikom svojega osnutka priporočila ugotavlja, da pritožnik ni sprejel opravičila Parlamenta. Varuh človekovih pravic razume pritožnikovo razočaranje. Opravičila, ki jih predložijo institucije, bi morala biti iskrena, popolna in smiselna, zato jih je težko obravnavati kot taka, če niso povezana z nepravilnostmi institucije, ki jih je varuh človekovih pravic opredelil kot nepravilnost.

68. Čeprav bi se Parlament lahko bolje opravičil pritožniku, je bilo opravičilo dejansko podano, kot je priporočil varuh človekovih pravic. Poleg tega je Parlament sprejel ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med preiskavo. Varuh človekovih pravic zato meni, da je Parlament sprejel njegov osnutek priporočil in da nadaljnji ukrepi z njegove strani ne bi bili koristni. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem poudarja, da nikakor ni pristojen za nalaganje sankcij Parlamentu, kot je zahteval pritožnik.

69. Varuhinja človekovih pravic na koncu meni, da je koristno podati naslednjo pripombo:

Parlament in druge institucije EU bi se morale poleg tega, da sprejemajo ukrepe za zagotovitev, da invalidi ne bodo prikrajšani za priložnosti zaradi invalidnosti, zavedati tudi potrebe po spoštovanju njihovega dostojanstva. To vključuje preprečevanje vtisa, da so bile zaposlitev in podobne priložnosti, kot je pripravništvo, invalidu ponujene le zaradi invalidnosti, ne pa zaradi njegovih zaslug in kvalifikacij. Neukrepanje na ta način bi lahko resno škodovalo javni podobi Evropske unije.

### C. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Nadaljnje preiskave v zvezi s tem očitkom niso upravičene.

Pritožnik in Parlament bosta obveščena o tej odločitvi.

NADALJNJI OMEJITEV
------------------

{#FR12/2009}

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 9. julija 2009

*** ** * ** ***

[\[1\]](#_ftnref1){#_ftn1} Pritožnik je v svojih pripombah na podrobno mnenje Parlamenta o osnutku priporočila varuha človekovih pravic navedel nepravilnosti, kot je diskriminacija v zvezi z izbirnimi postopki, ki jih je Parlament organiziral za zaposlovanje invalidov kot pogodbenih uslužbencev. Trdila je, da bi moral varuh človekovih pravic poizvedovati o izbirnih metodah, ki jih Parlament uporablja za zaposlovanje invalidov kot pogodbenih uslužbencev.

[\[2\]](#_ftnref2){#_ftn2} Člen 15(g) Sklepa o pripravništvih za invalide v sekretariatu Evropskega parlamenta se glasi: „Spremljanje*in vrednotenje: Pripravniki, nadzorniki in drugi zadevni uslužbenci bodo morali oceniti svoje izkušnje in dojemanje programa. Urad za pripravništvo bo ob koncu prvega obdobja pripravništva ocenil, ali so potrebne spremembe in izboljšave."*(poudarek dodan)

[\[3\]](#_ftnref3){#_ftn3} Potrdilo, ki ga izdajo nacionalni organi kot dokaz, da oseba ni bila obsojena za nobeno kaznivo dejanje.

[\[4\]](#_ftnref4){#_ftn4} Parlament je v svojem mnenju zgolj omenil, da „je*pritožnik opravljal različne naloge: priprava obvestil, manjših poročil in pisem; iskanje osnovnih informacij in novičarskih člankov; Udeleževala se je sestankov in pripravljala povzetke.*