# Sklep evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 1437/2006/(WP)BEH proti Evropski komisiji
- Avtor: Evropski varuh človekovih pravic
- Datum: 2008-12-04T00:00+01:00[Europe/Paris]
- [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/sl/3666)
---
OZADJE PRITOŽBE
---------------
1. Pritožniki so člani državljanske akcijske skupine za varstvo okoljsko občutljivega območja v Elzeju (blizu Hildesheima) v nemški zvezni deželi Spodnja Saška (v nadaljnjem besedilu: zvezna dežela). Aprila 2004 so pri Komisiji vložile pritožbo na podlagi člena 226 Pogodbe ES, v kateri so trdile, da so deželni organi kršili evropsko okoljsko pravo s tem, da so izdali dovoljenje za ustanovitev kamnoloma v Elzeju ("pit"). Pritožniki so menili, da je odločitev nemških organov omogočila uničenje brlogov poljskih hrčkov (ogrožene vrste) na območju jame. Dovoljenje je bilo izdano 5. januarja 2004 in zdi se, da so se izkopavanja začela avgusta 2004.
2. Po preiskavi, ki je vključevala sestanke z nemškimi organi in pritožniki, je Komisija ugotovila, da je prišlo do kršitve prava Skupnosti. Pred izdajo dovoljenja ni bila opravljena nobena presoja v skladu s členoma 12 in 16 Direktive o habitatih[(v nadaljnjem besedilu: Direktiva) (1).](#(1)){#Footnote1} Dovoljenje zlasti ni vsebovalo nobene presoje alternativ ali utemeljitve prevladujočega javnega interesa v smislu člena 16 Direktive. Po mnenju Komisije so nemški organi priznali, da taka ocena ni bila izvedena, vendar so trdili, da so bili sprejeti zadostni izravnalni ukrepi, da se prepreči škoda za hrčke. Poleg tega je raziskava, opravljena med marcem in avgustom 2004, torej pred začetkom izkopavanj, pokazala, da na tem območju ni več hrčkov. Ker Komisija ni videla nobenega razloga za dvom o točnosti raziskave in informacij, ki so jih predložili nemški organi, je menila, da ni dokazov, da so bili hrčki na območju, ko so se začela izkopavanja. Iz tega je sledilo, da v odločilnem trenutku ni bilo dokazov o kršitvi členov 12 in 16 Direktive. Zato in glede na nadaljnje nadzorne in izravnalne ukrepe, določene v dovoljenju, se je Komisija odločila, da bo uporabila svojo diskrecijsko pravico, da v zvezi z dovoljenjem ne bo preganjala kršitve členov 12 in 16 Direktive. Zato je 5. julija 2005 zadevo zaključila.
PREDMET POVZETKA
----------------
3. Pritožniki so trdili, da Komisija ni ustrezno obravnavala njihove pritožbe zaradi kršitve. Zlasti so trdile, da Komisija:
1. neupoštevanje relevantnih dejstev;
2. zlorabilo svojo diskrecijsko pravico pri odločanju o zaključku zadeve;
3. ni odgovoril na nekatera pisma; in
4. napačno prekinila korespondenco z njimi.
Pritožniki so trdili, da bi morala Komisija ponovno odpreti zadevo in objektivno oceniti domnevne kršitve prava EU.
4. Pritožniki so v svojih pripombah na dopolnilno mnenje Komisije (glej odstavek 5 spodaj) trdili, da bi bilo treba preiskati odločitev Komisije o izključitvi območja "Finie"[(2)](#(2)){#Footnote2} s predlaganega seznama habitatov na podlagi gospodarskih namesto okoljskih razlogov. Varuh človekovih pravic je v svojem dopisu z dne 6. decembra 2007, v katerem je Komisiji predlagal sporazumno rešitev[(3),](#(3)){#Footnote3} navedel, da gre za dodatno trditev, ki je pritožniki v svoji prvotni pritožbi, naslovljeni nanj, niso navedli. Člen 2(4) statuta evropskega varuha človekovih pravic od pritožnikov zahteva, da se predhodno ustrezno upravno obrnejo na zadevno institucijo. Glede na to, da pritožniki navedene trditve niso predložili Komisiji, ta vidik zadeve v tej odločbi ne bo preučen. Koristno je dodati, da so pritožniki, potem ko so Komisiji predložili ustrezna upravna stališča, 8. avgusta 2008 varuhu človekovih pravic predložili novo pritožbo v zvezi s tem vprašanjem (pritožba 2211/2008/BEH).
Poizvedba
---------
5. Pritožba je bila posredovana Komisiji v mnenje, ki ga je poslala 15. septembra 2006. Mnenje je bilo posredovano pritožnikom s pozivom k predložitvi pripomb. Pritožniki so v svojih pripombah obvestili varuha človekovih pravic, da so Komisiji predložili nove informacije. Glede na te nove informacije so menili, da bi morala Komisija ponovno obravnavati njihov primer. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da so potrebne nadaljnje preiskave. Zato je Komisijo zaprosil za dopolnilno mnenje. Komisija je 30. aprila 2007 poslala dopolnilno mnenje, ki je bilo posredovano pritožnikom s pozivom k predložitvi pripomb. Pritožniki so svoje pripombe poslali 18. junija 2007.
6. Varuh človekovih pravic ni bil zadovoljen, da se je Komisija ustrezno odzvala na trditve pritožnikov. V skladu s tem je 6. decembra 2007 Komisiji predložil predlog sporazumne rešitve, v katerem ji je predlagal, naj glede na nove informacije, ki so jih predložili pritožniki, razmisli o ponovni preučitvi dejanskega stanja v zvezi z obstojem populacije hrčka na območju jame.
7. Komisija je v odgovor navedla, da bi bila ponovna obravnava pritožbe zaradi kršitve nesmiselna. Vendar je predlagala alternativno obliko sporazumne rešitve, in sicer, da se izjemoma preveri, ali so nemški organi spoštovali dodatne prostovoljne ukrepe preprečevanja in spremljanja, ki so jih sprejeli.
8. Pritožniki so 12. maja 2008 poslali svoje pripombe na odgovor Komisije in izrazili nezadovoljstvo z alternativnim predlogom Komisije. Komisija je 28. avgusta 2008 pritožnike obvestila o svojih ugotovitvah v zvezi s tem, ali so nemški organi ravnali v skladu z navedenimi dodatnimi prostovoljnimi ukrepi. Pritožniki so nato obvestili varuha človekovih pravic o omenjenem pismu Komisije in ponovili, da zavračajo alternativno ponudbo Komisije.
ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA
----------------------------
**Uvodne ugotovitve**
9. Pritožniki so v korespondenci s Komisijo pred vložitvijo te pritožbe nakazali, da je Komisija zatrla dokaze. Komisija je to obtožbo odločno zavrnila. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da pritožba, ki mu je bila predložena, ne vključuje trditve v zvezi s tem vprašanjem. Pritožniki so v svojih pripombah na mnenje Komisije poudarili, da se želijo vzdržati presoje, ali so bili dokazi zatrti. Glede na to, da se zdi, da pritožniki še vedno verjamejo, da je Komisija morda zatrla dokaze, bo varuh človekovih pravic to vprašanje obravnaval pri preučevanju trditve, da Komisija ni upoštevala ustreznih dejstev.
10. Pritožniki so v dopisu z dne 12. maja 2008 poudarili, da je vprašljivo, ali ima Komisija diskrecijsko pravico pri odločanju, ali so z Direktivo zaščiteni le naseljeni hrčkovi brlogi. V skladu z Direktivo naj bi bili hrčkovi brlogi zaščiteni tudi v času, ko niso bili naseljeni. Varuh človekovih pravic ni prepričan o natančnem pomenu pritožnikove izjave. Zdi se, da nakazujejo, da so bili po mnenju Komisije z Direktivo zaščiteni le naseljeni brlogi. Komisija je v svojem mnenju navedla, da na območju ob začetku izkopavanja ni bilo hrčkov. Vendar je Komisija v dopisu z dne 20. maja 2005, s katerim je pritožnike obvestila, da namerava zaključiti primer, navedla, da v letu 2004 na območju ni bilo mogoče najti brlogov hrčka. Zdi se, da je bilo to razumevanje potrjeno v nadaljnjih dopisih pritožnikom, na primer v dopisu Komisije z dne 1. julija 2005. Zato se zdi, da nič ne kaže na to, da so bili po mnenju Komisije z Direktivo zaščiteni le naseljeni brlogi. Zato varuh človekovih pravic ne vidi potrebe po nadaljnjih ukrepih v zvezi s tem vidikom pritožbe.
11. Pritožniki so po prejemu predloga Komisije za alternativno sporazumno rešitev trdili, da zahteva po izvedbi presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo zahteva tudi iskanje območij v bližini območja projekta. Člen 2(4) statuta evropskega varuha človekovih pravic od pritožnikov zahteva, da se predhodno ustrezno upravno obrnejo na zadevno institucijo. Zdi se, da pritožniki tega vidika Komisiji prej niso izpostavili. Zato v tej preiskavi ne bo preučena.
12. Enaki premisleki veljajo za pritožnikovo trditev, da domnevna premestitev hrčkov v zaporednih fazah ni bila v skladu z Direktivo. Ta argument je bil podan v njihovih pripombah na predlog Komisije za alternativno sporazumno rešitev.
13. Glede na to, da temeljijo na istih dejstvih, varuhinja človekovih pravic meni, da je primerno, da se obtožbe proti Komisiji preučijo skupaj.
**A. Domnevno neupoštevanje upoštevnih dejstev in domnevna zloraba diskrecijske pravice**
<br />
*Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic*
14. Po navedbah pritožnikov je uradnik, pristojen za njihov primer v Generalnem direktoratu Komisije za okolje (GD za okolje), na sestanku z njimi zanikal, da je dovoljenje za jamo, ki ga je izdala zvezna dežela, vključevalo dovoljenje za uničenje brlogov hrčka. To je bilo kljub temu, da je bilo v dovoljenju izrecno navedenih deset brlogov hrčka, ki jih je bilo mogoče uničiti. Trdile so, da Komisija tako ni upoštevala upoštevnih dejstev. Poleg tega so pritožniki trdili, da je Komisija zlorabila svojo diskrecijsko pravico pri odločanju o zaključku zadeve.
15. Komisija je v svojem mnenju poudarila, da je pri odločitvi o zaključku postopka upoštevala negativne posledice dovoljenja za populacijo hrčka. Pojasnila je tudi, da sta bila ob izdaji dovoljenja kršena člena 12 in 16 Direktive. Kljub prisotnosti hrčkov na območju ni bila opravljena presoja v skladu s členoma 12 in 16 Direktive. Vendar na podlagi poročila o raziskavi hrčka, izvedeni leta 2004 (v nadaljnjem besedilu: poročilo iz leta 2004), ni bilo dokazov, da so bili hrčki na območju, ko so se začela izkopavanja. Zato takrat ni bilo dokazov o kršitvi členov 12 in 16 Direktive. Glede na navedeno je Komisija trdila, da ni zlorabila svoje diskrecijske pravice.
16. Pritožniki so v svojih pripombah navedli, da je predpostavka Komisije glede odsotnosti brlogov hrčka in populacije hrčka na začetku izkopavanja napačna. V podporo svojemu stališču so poudarili, da poročila, ki je podlaga za odločbo Komisije, ni pripravil strokovnjak za hrčka. Poleg tega je B.U.N.D. (nemško združenje za varstvo okolja) le delno sodelovalo pri njegovi pripravi. Pritožniki so opozorili tudi na mnenje strokovnjaka za hrčka, ki so ga pooblastili za analizo poročila za leto 2004, v katerem je bilo ugotovljeno, da navedenega poročila ni pripravil strokovnjak za hrčka. Poleg tega so menili, da je obstoj populacije hrčka razviden iz dovoljenja in da so bili brlogi hrčka uničeni, preden so se začela izkopavanja na tem območju. Pritožniki so v svojih pripombah na alternativni predlog Komisije opozorili tudi na nadaljnje domnevne pomanjkljivosti v poročilu za leto 2004, ki bi jih nemški organi prepoznali. Po njihovem mnenju Komisija teh domnevnih pomanjkljivosti ni dovolj upoštevala.
17. Pritožniki so v svojih pripombah na alternativni predlog Komisije za sporazumno rešitev nadalje pojasnili, da je med končnim datumom raziskave hrčka leta 2004, to je 10. avgustom 2004, in datumom začetka izkopavanja, to je 24. avgustom 2004, preteklo 14 dni. Po navedbah pritožnikov so bili hrčki v tem obdobju še vedno dejavni na območju. Ponovili so tudi, da je bilo dovoljenje izdano brez upoštevanja obstoječih brlogov hrčka, ki so bili opredeljeni leta 2002 in so še vedno obstajali leta 2004. Po mnenju pritožnikov ocena Komisije, da na območju ni hrčkov, ni bila podprta niti z raziskavo o hrčkih, izvedeno leta 2002 (po kateri je bilo osem brlogov), niti s poročilom iz leta 2004 (po katerem je bil na območju jame en brlog, ki so ga le delno iskali).
*Ocena varuha človekovih pravic*
18. V tem primeru mora varuh človekovih pravic oceniti, ali je Komisija ob zaključku pritožnikovega primera 5. julija 2005 zanemarila pomembna dejstva in/ali zlorabila svojo diskrecijsko pravico. Varuh človekovih pravic je menil, da se trditve pritožnikov nanašajo na dva različna, vendar prepletena elementa, in sicer (i) razlago samega dovoljenja in (ii) vprašanje, ali so v času začetka izkopavanja na območju obstajali hrčkovi brlogi.
19. Glede na to, da Komisija ni mogla biti seznanjena z dejstvi in okoliščinami, ki so se pojavile šele pozneje, mora biti upoštevni trenutek za oceno varuha človekovih pravic 5. julij 2005, to je datum odločitve Komisije.
20. Komisija je v dopisu pritožnikom z dne 20. maja 2005 pojasnila, da je zvezna dežela kršila člena 12 in 16 Direktive, ker ni preučila morebitnih posledic odločitve o izdaji dovoljenja za populacijo hrčka na zadevnem območju. Komisija je dodala, da ob začetku del ni našla zadostnih dokazov o kršitvi členov 12 in 16 Direktive. Takrat se je zdelo, da na območju ni hrčkov in hrčkovih brlogov. Pritožniki so v pritožbi varuhu človekovih pravic trdili, da Komisija ni ustrezno upoštevala vsebine dovoljenja, ki so ga izdali nemški organi.
21. Zadevno dovoljenje ni bilo predloženo varuhu človekovih pravic. Vendar je iz izvlečka zadevnega dokumenta, ki so ga predložili pritožniki, razvidno, da je v upoštevnem odlomku, v katerem so opisani izravnalni ukrepi, navedeno: „Z*ustvarjanjem optimalnih pogojev habitata za poljskega hrčka se predpostavlja, da bo naselitev uspešna in da se lahko poveča koncentracija brlogov hrčka. Tako se lahko izguba največ 10 brlogov hrčka nadomesti, čeprav z zamudo približno 5 let, dokler zunanji nasip \[* kamnoloma*\] ne bo zasnovan tako, da bo ustrezal potrebam hrčka."*
22. Pritožniki in Komisija se ne strinjajo glede posledic navedenega odlomka. Pritožniki so menili, da dovoljenje omogoča uničenje hrčkovih brlogov. Komisija je dosledno poudarjala, da se je nanašala le na izravnalne ukrepe in je ni bilo mogoče šteti za dovoljenje za uničenje brlogov hrčka.
23. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo treba za sprejetje dokončnih sklepov v zvezi s tem vprašanjem preučiti dovoljenje v celoti. To ni mogoče, saj mu je bil predložen le izvleček tega dokumenta. Vendar se na podlagi informacij, ki jih je imel na voljo, zdi jasno, da so nemški organi pri izdaji dovoljenja upoštevali in sprejeli možnost morebitne izgube do 10 brlogov hrčka. To bi tudi pojasnilo, zakaj se zdi, da dovoljenje določa nekatere izravnalne ukrepe, ki logično predpostavljajo predhodno izgubo. Razlaga upoštevne določbe, ki jo je podala Komisija, torej na prvi pogled ni prepričljiva. Vendar je Komisija poudarila, da so bili v dovoljenju predvideni različni izravnalni ukrepi zaradi znatnih negativnih učinkov na populacijo hrčka, ki so bili ugotovljeni v raziskavi o hrčku leta 2002. Zato se zdi, da je upoštevala te negativne učinke na populacijo hrčka. Zato je vprašljivo, ali je Komisija res prezrla dejstvo, da bi lahko bili brlogi hrčka uničeni zaradi izdaje dovoljenja.
24. Tudi če Komisija ne bi razumela dejanskega pomena dovoljenja v zvezi s tem vprašanjem, taka napaka pritožnikom ne bi škodovala. Trdile so, da so nemški organi z izdajo ustreznega dovoljenja kršili pravo Skupnosti. Vendar je Komisija, kot je navedeno zgoraj, ugotovila, da je prišlo do take kršitve, saj je nedvoumno navedla, da so nemški organi z izdajo tega dovoljenja kršili pravo Skupnosti. Zdi se koristno dodati, da v teh okoliščinah nič ne kaže na to, da je Komisija zatrla upoštevne dokaze.
25. Kar zadeva domnevno zlorabo diskrecijske pravice, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da Komisiji ni treba začeti postopka zaradi neizpolnitve obveznosti v vsakem posameznem primeru, v katerem je država članica kršila pravo Skupnosti. Varuh človekovih pravic ne more in ne sme s svojo presojo nadomestiti presoje Komisije, ki je edina pristojna za izvajanje svoje diskrecijske pravice. Vendar lahko varuh človekovih pravic preveri, ali je bila dejanska podlaga odločitve Komisije pravilna in ali je očitno presegla meje svojih diskrecijskih pooblastil na tem področju.
26. Odločitev Komisije, da zaključi zadevo, je bila veljavno izvajanje njene diskrecijske pravice, dokler dejstva, na katerih je temeljila njena odločitev, niso bila neustrezna ali napačna. S sklicevanjem na poročilo iz leta 2004 je Komisija svojo odločbo z dne 5. julija 2005 utemeljila na upoštevnih in točnih dejstvih. V navedenem poročilu je bilo navedeno, da na območju ni hrčkov („Auf*der geplanten Abbaustätte wurde 2004 kein Bau nachgewiesen").* Komisija je očitno menila, da izgube brlogov hrčka ni več mogoče popraviti z začetkom postopka zaradi neizpolnitve obveznosti. Komisija s tem stališčem ni zanikala, da je Nemčija kršila člena 12 in 16 Direktive, temveč se je zakonito sklicevala na svojo diskrecijsko pravico, da zadeve ne bo obravnavala. Zato pri odločanju o zaključku zadeve ni prekoračila meja svoje diskrecijske pravice.
27. Res je, da so pritožniki podvomili v zanesljivost in točnost poročila iz leta 2004, pri čemer so se sklicevali na mnenje strokovnjaka za hrčke, kritičnega do poročila, domnevno nevpletenost B.U.N.D. in odkritje dveh mrtvih hrčkov na območju projekta ali v njegovi bližini, kot je dokumentirano s fotografijami. Vendar je bila Komisija z informacijami in argumenti, na katere se v zvezi s tem opirajo pritožniki, seznanjena šele po 5. juliju 2005. Očitno jih ni bilo mogoče upoštevati v odločbi, ki jo je Komisija sprejela na ta dan. Pritožniki so v svojih pripombah na predlog Komisije za alternativno sporazumno rešitev opozorili na nadaljnje domnevne pomanjkljivosti v poročilu za leto 2004, ki bi jih nemški organi lahko prepoznali. Tudi če bi te pomanjkljivosti obstajale, varuh človekovih pravic ni prepričan, da bi bile Komisiji razumljive na dan, ko se je odločila zaključiti primer.
28. Pritožniki so v svojih pripombah na alternativni predlog Komisije za sporazumno rešitev pojasnili, da je med končnim datumom raziskave hrčka leta 2004 in datumom začetka izkopavanja preteklo 14 dni. Po navedbah pritožnikov so bili hrčki v tem obdobju še vedno dejavni na območju. Vendar varuh človekovih pravic ni prepričan, da bi ta informacija lahko postavila pod vprašaj zanašanje Komisije na poročilo za leto 2004, ki je bilo zaključeno malo pred začetkom dejanskega vmešavanja in bi ga bilo zato mogoče upravičeno sprejeti, da bi dalo natančen vtis o takratnem stanju na lokaciji.
29. Nič ne kaže na to, da bi morala Komisija dvomiti o zanesljivosti in točnosti poročila iz leta 2004, ko je zavrnila pritožnikovo pritožbo zaradi kršitve. V teh okoliščinah se zdi odločitev Komisije, da ne bo začela postopka za ugotavljanje kršitev, razumna.
30. Položaj bi bil lahko drugačen, če bi bili na območju ob izdaji dovoljenja hrčki, če bi bili ti hrčki odstranjeni pred izvedbo raziskave in če bi nemški organi to vedeli. V takem primeru bi odločitev o neuvedbi postopka za ugotavljanje kršitev pomenila nagrajevanje države članice, ker je ustvarila *izvršeno dejstvo .* Pritožniki menijo, da se je to dejansko zgodilo v obravnavani zadevi. Vendar se zdi, da ni konkretnih dokazov, ki bi podpirali to stališče.
31. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem vidikom pritožbe ne ugotavlja nepravilnosti s strani Komisije.
**B. Zahtevek za ponovno odprtje zadeve
<br />
*Argumenti,* predloženi varuhu človekovih pravic**
32. Po mnenju pritožnikov bi morala Komisija glede na nove dokaze, ki so ji jih predložili, ponovno obravnavati njihov primer.
33. Prvič, pritožniki so avgusta 2005 opozorili na odkritje mrtvega hrčka v bližini lokacije projekta.
34. Drugič, sklicevale so se na mnenje strokovnjaka za hrčka, ki so ga pooblastile za analizo poročila iz leta 2004, ki so ga Komisiji predložile januarja 2006. V skladu s tem mnenjem raziskava nikakor ni bila v skladu z znanstvenimi standardi in je bila popolnoma neprimerna podlaga za kakršne koli upravne odločitve. Izginotje hrčkov zaradi naravnih vzrokov je bilo zelo malo verjetno. Ker se zdi, da je bilo poročilo iz leta 2004 glavna podlaga za odločitev Komisije, da zaključi njihovo pritožbo, so pritožniki prosili Komisijo, naj ponovno začne postopek glede na te nove informacije.
35. Tretjič, pritožniki so navedli, da predstavniki B.U.N.D. niso bili prisotni med raziskavo, ki je privedla do poročila za leto 2004. Nekaj dni kasneje so preiskali le dele strani. Zato B.U.N.D. ni mogel pripraviti poročila o tej zadevi.
36. Četrtič, pritožniki so poudarili, da so septembra 2006 obvestili Komisijo, da so pred kratkim našli mrtvega mladega hrčka neposredno ob vratih jame. Ker se zdi, da je na območju populacija hrčkov, kar je novo dejstvo, so Komisijo pozvali k takojšnjemu ukrepanju.
37. Komisija je trdila, da se zdi, da je mnenje strokovnjaka za hrčka, ki so ga navedli pritožniki, pomešalo rezultate raziskav o hrčku iz let 2002 in 2004. Poleg tega se ni lotil lastne študije, ampak je zgolj komentiral poročilo za leto 2004. V zvezi s sodelovanjem B.U.N.D. v Poročilu iz leta 2004 je Komisija ugotovila, da je B.U.N.D. leta 2004 sodelovala v skoraj vseh fazah raziskave o hrčku. Tudi če sploh ne bi bila vključena, to ne bi moglo vplivati na veljavnost rezultatov raziskave. Komisija je nazadnje poudarila, da fotografij mrtvih hrčkov ni mogoče šteti za veljaven dokaz o populaciji hrčkov. Komisija meni, da je obstoj takega prebivalstva mogoče ugotoviti le s študijo.
*Predhodna ocena varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga sporazumne rešitve*
38. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da so pritožniki Komisijo opozorili na številne nove dejanske elemente. Njihov namen je bil podvomiti v točnost poročila iz leta 2004 in ugotoviti dejanski obstoj populacije hrčka na območju.
39. V zvezi s sodelovanjem B.U.N.D. v študiji, ki je privedla do poročila za leto 2004, varuh človekovih pravic ni našel nobenega razloga za nasprotovanje stališču Komisije, in sicer, da veljavnost rezultatov znanstvene študije ne more biti odvisna od sodelovanja nevladne organizacije pri njeni pripravi.
40. V zvezi z mnenjem strokovnjaka za hrčka je varuh človekovih pravic opozoril na dejstvo, da je zelo kritičen do poročila za leto 2004, ki je bilo podlaga za odločitev Komisije, da zaključi primer. Trdil je, da je strokovnjak za hrčka *med drugim* kritiziral terminologijo, uporabljeno v poročilu iz leta 2004, in po njegovem mnenju pomanjkljivosti v zvezi z natančno navedbo območja, ki je predmet raziskave. Poleg tega je navedel, da je strokovnjak za hrčka po analizi podatkov iz poročila iz leta 2004 ugotovil, da je v času raziskave o hrčku na območju dejansko obstajala populacija hrčka.
41. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je dobra upravna praksa, da Komisija skrbno preuči vse nove dejanske elemente, na katere je opozorjena v takih primerih. To velja tudi za mnenje navedenega strokovnjaka za hrčka. Komisija je menila, da mnenje izvedenca vsebuje netočnosti in ne postavlja pod vprašaj ugotovitev iz poročila za leto 2004. Ker varuh človekovih pravic nima strokovnega znanja za odločanje o prednostih znanstvenih študij ali mnenj, je svojo preučitev v zvezi s tem omejil na vprašanje, ali je stališče Komisije razumno. Opozoril je, da se zdi, da je strokovnjak za hrčka izpostavil nekaj resnih vprašanj v zvezi z morebitnimi pomanjkljivostmi poročila za leto 2004. Na prvi pogled ni bilo gotovo, ali je bila presoja Komisije o upoštevnih pripombah strokovnjaka za hrčka popolnoma verjetna. Vendar je varuh človekovih pravic menil, da mu ni treba zavzeti dokončnega stališča o tem vprašanju, saj obstajajo drugi dejanski elementi, zaradi katerih bi morala Komisija ponovno preučiti svoje stališče.
42. Pritožniki so v svojih pripombah na mnenje Komisije poudarili, da so avgusta 2005 v neposredni bližini območja našli mrtvega odraslega hrčka[(4).](#(4)){#Footnote4} Čeprav je Komisija pojasnila, da takrat o tem ni bila obveščena, je varuhinja človekovih pravic menila, da so jo pritožniki o tem že obvestili.
43. Septembra 2006 so pritožniki obvestili Komisijo o odkritju drugega mrtvega hrčka, tokrat mladega hrčka, ki so ga našli neposredno ob vhodu v jamo[(5).](#(5)){#Footnote5} Komisiji so posredovali ustrezne fotografije.
44. Varuhinja človekovih pravic je priznala, da odkritje dveh hrčkov na območju ali v njegovi bližini samo po sebi ne more šteti za prepričljiv dokaz, da je na območju obstajala populacija hrčkov. Kljub temu je menil, da je trditev pritožnikov, da je tam res populacija hrčkov, nedvomno verodostojna. Poleg tega je bilo na podlagi informacij, ki so mu bile predložene, v raziskavi, opravljeni leta 2002, ugotovljeno, da je taka populacija takrat obstajala.
45. Obstoj populacije hrčka na območju bi bilo verjetno mogoče ugotoviti le z novo raziskavo. Vendar je Komisija z zahtevo, da pritožniki predložijo znanstveno študijo, preden privolijo v ponovno preučitev zadeve, določila prag za dokazovanje dejanskega obstoja populacije hrčka na ravni, ki jo pritožniki skoraj ne morejo preseči. Po mnenju varuha človekovih pravic ni bilo verjetno, da bi lahko lokalna akcijska skupina državljanov sama financirala znanstveno študijo. Poleg tega, tudi če bi bilo financiranje študije načeloma izvedljivo, se še zdaleč ni zdelo gotovo, da bo dostop do območja odobril upravljavec jame.
46. V skladu z dobro upravno prakso mora Komisija pregledati svojo oceno pritožbe zaradi kršitve, kadar pritožnik predloži ustrezne nove dokaze. Po mnenju varuha človekovih pravic je bilo tako tudi v tem primeru. Komisija se je strinjala, da je prišlo do kršitve prava Skupnosti in da se zdi, da je bil odločilni razlog za to, da se zadeva ni obravnavala, ugotovitev, da na območju, ki zahteva varstvo, ni več hrčkov. Vendar dokazi, ki so jih predložili pritožniki, jasno kažejo na možnost, da je bil ta premislek napačen.
47. V teh okoliščinah je varuh človekovih pravic menil, da bi bilo primerno, da bi Komisija poskusila ugotoviti mnenje pritožnikov, da je na območju ne glede na rezultate poročila iz leta 2004 populacija hrčkov. Komisija bi lahko vsaj stopila v stik z nemškimi organi ter zahtevala pojasnila in pripombe v zvezi z novimi dokazi, ki so jih predložili pritožniki. Vendar se je zdelo, da Komisija tega ni storila.
48. Na podlagi zgoraj navedenega je varuh človekovih pravic prišel do začasnega sklepa, da bi odločitev Komisije, da zadeve ne bo ponovno odprla, ne glede na nove dokaze, ki so jih predložili pritožniki, lahko pomenila nepravilnost. V skladu s tem je varuh človekovih pravic 6. decembra 2007 Komisiji predlagal naslednjo sporazumno rešitev:
> "Glede*na nove dejanske elemente, ki so jih predstavili pritožniki, bi Komisija lahko razmislila o ponovni preiskavi dejanskega stanja v zvezi z obstojem populacije hrčka na območju kredne jame."*
*Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve*
49. Komisija je navedla, da dodatni dokazi, ki so jih predložili pritožniki, ne upravičujejo sklepa, da lahko na območju jame še vedno obstaja populacija hrčka. Zlasti je vztrajala pri kritiki mnenja strokovnjaka za hrčka. Poleg tega je poudarila, da odkritje dveh mrtvih hrčkov v bližini območja ne more niti dokazati obstoja populacije hrčkov niti upravičiti ponovnega začetka preiskave. Po mnenju Komisije v*zadevnem času* ni bilo dokazov, ki bi upravičevali ponovni začetek preiskave.
50. Poleg tega bi bilo na tej stopnji praktično nemogoče ugotoviti, ali so na tistih območjih jame, kjer potekajo izkopavanja, obstajali brlogi hrčka. Preučitev teh delov naj torej ne bi bila smiselna. Glede območij, na katerih naj bi se izkopavanje začelo šele pozneje, je Komisija ugotovila, da je dovoljenje vsebovalo pravno zavezujočo obveznost za upravljavca jame. To predvideva, da pred začetkom nadaljnjih dejavnosti strokovnjak za hrčke opravi preiskavo o obstoju hrčkov, pri čemer sodeluje B.U.N.D. Dodatni prostovoljni ukrepi, ki so jih sprejeli nemški organi, so torej že upoštevali tveganje, da bi na območju jame lahko obstajali brlogi hrčka. Dovoljenje je zagotovilo ustrezen zaščitni ukrep za ustrezno preiskavo hrčka in ustrezno zaščito hrčkov, ki so morda še obstajali na tistih delih jame, kjer ni bilo izkopavanja.
51. Komisija je sklenila, da ponovna obravnava pritožbe zaradi kršitve ne bi bila koristna. Vendar je Komisija v znak svoje pripravljenosti za sodelovanje z varuhom človekovih pravic in kot alternativo sporazumni rešitvi predlagala, da se preveri, ali so nemški organi upoštevali dodatne prostovoljne ukrepe za preprečevanje in spremljanje, ki so jih sprejeli v dovoljenju.
52. Pritožniki so v svojih pripombah pozdravili pripravljenost Komisije za sodelovanje z varuhom človekovih pravic. Vendar so poudarili, da zahteve nemških organov po dodatnih informacijah v zvezi s prostovoljnimi ukrepi ni mogoče šteti za veljavno alternativo zaščiti habitata hrčkov, katerega uničenje je bilo dovoljeno leta 2004. Pritožniki so tudi ugotovili, da niti Direktiva niti ustrezna nacionalna zakonodaja ne zagotavljata podlage za prostovoljne preventivne ukrepe. Alternativni predlog Komisije bi zato omogočil le nadaljevanje kršitev členov 12 in 16 Direktive.
53. Pritožniki so opozorili na nekatera svoja stališča iz prejšnje korespondence. Menili so, da Komisija ni dovolj upoštevala zlasti naslednjih argumentov: Izvajanje raziskav o hrčkih v prihodnosti ne bi moglo odpraviti pomanjkanja strogega sistema za zaščito hrčkov; domnevno zavezujoča obveznost sprejetja varstvenih ukrepov ni mogla izpolnjevati zahtev iz člena 12 Direktive; in strokovno mnenje strokovnjaka za hrčka ni bilo protislovno in je imelo posebno težo zaradi ugleda njegovega avtorja.
54. Na koncu so pritožniki navedli, da bi bilo treba za te brloge, ki še niso bili uničeni, še vedno šteti, da spadajo pod zaščito Direktive. Zato so ponovile svojo trditev, da bi morala Komisija ponovno obravnavati njihovo pritožbo.
55. Komisija je v dopisu z dne 28. avgusta 2008 pritožnike obvestila, da je v skladu z napovedjo iz dopisa z dne 11. marca 2008 stopila v stik z nemško vlado glede izvajanja dodatnih ukrepov, predvidenih v dovoljenju. Nemška vlada je na zahtevo Komisije odgovorila:
> "Zvezna*vlada na podlagi mnenja dežele Spodnja Saška posreduje naslednje ustrezne informacije: Na območju izkopavanja projekta do zdaj ni bilo najdenih hrčkov. Mesto izkopavanja meji na sosednjo veliko populacijo hrčka, ki se večinoma nahaja na severnem območju puhlice. Naključna določba iz člena 4.2 je bila vključena v dovoljenje kot previdnostna podlaga za ulov in premestitev poljskih hrčkov, če bi jih našli.*
>
> Spremljanje *hrčka, predvideno v naključni določbi, se je in se bo po sektorjih izvajalo pred začetkom izkopavanja v določenem sektorju. Doslej ni bil najden noben dokaz o obstoju hrčkov. Zato do zdaj ni bil ulovljen ali premeščen noben hrček.*
>
> *Trditve, da je projekt negativno vplival na populacijo poljskih hrčkov, ni bilo mogoče ugotoviti.* {#Footnote6}
Komisija je na koncu navedla, da nima informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče podvomiti o izjavi nemške vlade.
56. Pritožniki so v dopisu z dne 9. septembra 2008 predložili pripombe na dopis Komisije z dne 28. avgusta 2008. Ponovno so zavrnili predlog Komisije za alternativno sporazumno rešitev in poudarili, da so nemški organi zgolj potrdili, da na območju izkopavanja ni bilo najdenih hrčkov. To ni bilo presenetljivo, glede na to, da je bila puhlica tam že odstranjena. Sklicevanje na veliko populacijo hrčka, ki meji na območje izkopavanja, je potrdilo točnost izvedenskega poročila o hrčku. Po navedbah pritožnikov sta člena 12 in 16 Direktive zaradi dodatnih ukrepov, predvidenih v dovoljenju, postala neučinkovita. Pojasnili so tudi, da je na podlagi izvedenskega poročila o hrčku verjetno, da predvideno območje vsebuje približno 11 hektarjev nedotaknjenih habitatov za hrčke. V zvezi s petimi hektarji, ki so bili po navedbah pritožnikov že uničeni, so pritožniki menili, da bi bilo treba dejavnosti izkopavanja ukiniti in obnoviti habitate.
*Ocena varuha človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve*
57. Komisija predloga varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev ni sprejela, je pa podala alternativni predlog.
58. Pritožniki so v svojih dodatnih pripombah pohvalili pripravljenost Komisije za sodelovanje z varuhom človekovih pravic, vendar so zavrnili alternativni predlog Komisije.
59. Poskusi varuha človekovih pravic, da bi dosegel sporazumno rešitev, niso bili uspešni. Kljub temu je Komisija predlagala preverjanje skladnosti z ukrepi prostovoljnega preprečevanja in nadzora, določenimi v dovoljenju. Rezultati analize Komisije so bili sporočeni pritožnikom in varuhu človekovih pravic.
60. Pred oceno stališča Komisije se zdi koristno opozoriti, da je tu obravnavano vprašanje, ali bi morala Komisija glede na nove dejanske okoliščine ponovno začeti postopek za ugotavljanje kršitev pritožnikov. Komisija ni izpodbijala, da je dejansko prišlo do kršitve členov 12 in 16 Direktive (glej točko 2 zgoraj). Varuh človekovih pravic je v svojem predlogu sporazumne rešitve kot verjeten razlog za to, da Komisija ni obravnavala pritožbe zaradi kršitve, ki so jo vložili pritožniki, navedel premislek, da na območju ni več hrčkov. Zato je vprašanje, ki ga mora obravnavati varuh človekovih pravic, ali bi morala Komisija glede na nova dejstva, s katerimi je bila seznanjena, ponovno preučiti primer pritožnikov. Varuh človekovih pravic mora zato preučiti, ali je stališče Komisije, da ne bo ponovno začela postopka za ugotavljanje kršitev pritožnikov, razumno.
61. Varuh človekovih pravic je v svojem predlogu sporazumne rešitve ugotovil, da so pritožniki Komisiji predstavili nekatere nove dejanske elemente. Na podlagi teh novih dejstev je predlagal, da bi Komisija lahko razmislila o ponovni preiskavi dejanskega stanja v zvezi z obstojem populacije hrčka. Poudaril je, da bi lahko Komisija vsaj stopila v stik z nemškimi organi in zahtevala pojasnila v zvezi z novimi dokazi, ki so jih predložili pritožniki.
62. Zdi se, da je Komisija medtem stopila v stik z nemško vlado. Res je, da se je korespondenca Komisije očitno nanašala na vprašanje skladnosti z nekaterimi dodatnimi nadzornimi in zaščitnimi ukrepi, predvidenimi v dovoljenju. Hkrati informacije, prejete od nemške vlade, kot so navedene v dopisu Komisije pritožnikom z dne 28. avgusta 2008, jasno pojasnjujejo vprašanje obstoja hrčkov na območju.
63. Na podlagi teh dodatnih informacij se zdi jasno, da jamo sestavljajo deli, kjer trenutno potekajo izkopavanja, in drugi deli, kjer so dela predvidena pozneje.
64. V zvezi s tistimi deli območja, kjer potekajo dejavnosti izkopavanja, glede na informacije, ki jih je prejela nemška vlada, doslej ni bil najden noben dokaz o obstoju hrčkov. Pritožniki v dopisu z dne 9. septembra 2008 niso izpodbijali informacij, ki so jih predložili nemški organi. Po njihovem mnenju ni presenetljivo, da na mestu, kjer trenutno potekajo izkopavanja, ni bilo najdenih hrčkov, saj je bila puhlica, na kateri živijo, že odstranjena. Glede na te okoliščine se zdi, da se pritožniki in Komisija strinjajo, da na območju, kjer potekajo dejavnosti izkopavanja, ni populacije hrčka. V tem trenutku bi bilo dejansko težko, če ne celo nemogoče, ugotoviti, ali so hrčki in njihovi brlogi na tem delu območja obstajali pred začetkom izkopavanja.
65. V zvezi s tistimi deli območja, na katerih so izkopavanja predvidena pozneje, po podatkih, ki jih je prejela nemška vlada, območje izkopavanja meji na sosednjo veliko populacijo hrčka, ki se večinoma nahaja na severnem območju puhlice. Po mnenju pritožnikov to podpira mnenje strokovnjaka za hrčka, saj kaže, da hrčki dejansko obstajajo v preostalih delih območja projekta.
66. Lokacija velike populacije hrčka, na katero se sklicuje nemška vlada, v informacijah, ki jih je posredovala, ni natančno opredeljena. Ker se ustrezne informacije nanašajo na območje projekta („Abaufläche"), ki zgolj meji na sosednjo populacijo hrčka, varuh človekovih pravic meni, da obstoj populacije hrčka na območju projekta ni bil dokazan. Zdi se, da je to v skladu s poročilom iz leta 2004, v katerem sta bila dva hrčkova brloga 250 metrov severno od območja projekta. Za zaščito prevladujoče populacije hrčka na tem območju prejme dodatno podporo iz točke 4.6 dovoljenja, v skladu s katero severni del nahajališča ni vključen v območje projekta. Zato varuh človekovih pravic ni prepričan, da lahko informacije, ki jih je prejel od nemške vlade, podprejo izjave strokovnjaka za hrčka.
67. Hkrati nemški organi ne izključujejo, da je na območju mogoče najti hrčke. Kot je pojasnila nemška vlada, je bil zato člen 4.2 vključen v dovoljenje kot previdnostna podlaga za ulov in premestitev hrčkov, če so bili najdeni. Po navedbah nemške vlade so bile raziskave o hrčkih opravljene v nekaterih sektorjih pred začetkom izkopavanja. To se bo zgodilo tudi za tiste sektorje, ki jih je še treba izkopati. Zdi se, da je to v skladu z informacijami, ki so jih predložili pritožniki, ki so na podlagi informacij, prejetih od pristojnih nemških organov, navedli, da je bila raziskava hrčka predvidena pred začetkom druge faze izkopavanja. Komisija je v dopisu z dne 20. maja 2005 povzela posvetovanja, ki jih je imela z nemško vlado decembra 2004. Med temi posvetovanji je nemška vlada pojasnila, da namerava izvajati redne raziskave hrčka.
68. Komisija je v svojih pripombah na predlog sporazumne rešitve opozorila na pravno zavezujoče obveznosti za upravljavca, predvidene v dovoljenju. Preiskavo o obstoju hrčkov je moral opraviti strokovnjak za hrčke ob sodelovanju B.U.N.D. pred začetkom nadaljnjih izkopavanj in v času, ko je bilo obdobje vegetacije primerno za izvajanje raziskav o hrčkih. Poleg tega je Komisija pojasnila, da dovoljenje zagotavlja ustrezno raziskavo hrčka in ustrezno zaščito vseh obstoječih hrčkov na tistih delih območja, kjer se izkopavanje še ni začelo. Komisija meni, da je bilo pri prostovoljnih ukrepih, ki so jih sprejeli nemški organi, upoštevano, da lahko na območju jame obstajajo brlogi hrčka, pri čemer so bili v dovoljenju določeni ustrezni zaščitni ukrepi za ustrezen nadzor in varstvo hrčka. Zato ponovna obravnava pritožbe zaradi kršitve ne bi bila koristna.
69. Varuh človekovih pravic je v svojem predlogu sporazumne rešitve prišel do začasnega zaključka, da bi odločitev Komisije, da zadeve ne bo ponovno odprla, kljub novim dokazom, ki so jih predložili pritožniki, lahko pomenila nepravilnost. Vendar varuh človekovih pravic glede na nadaljnje pridobljene informacije meni, da je stališče Komisije razumno ter temelji na ustreznih in točnih dejstvih. Zato varuh človekovih pravic ne ugotavlja nepravilnosti pri dejavnostih Komisije v zvezi z zahtevkom pritožnikov.
**C. Domnevna opustitev odgovora**
<br />
*Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic*
70. Pritožniki so poudarili, da so 14. januarja 2005 in po sestanku z GD za okolje njegovim službam poslali elektronsko sporočilo. V tem elektronskem sporočilu so opozorili na odstavek v dovoljenju, ki se nanaša na izravnalne ukrepe po uničenju hrčkovih brlogov. Vprašali so tudi, ali so bili brlogi hrčka dejansko zaščiteni s „smernicami*EU",* če so nacionalni organi dovolili njihovo predhodno uničenje. Trdili so, da niso prejeli odgovora na to elektronsko sporočilo.
71. Po njenem mnenju Komisija te trditve ni neposredno obravnavala. Vendar je poudarila, da si je dopisovala s pritožniki v celotnem pritožbenem postopku in tudi precej po zaključku pritožbe. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisijo zaprosila za dodatno mnenje o tej trditvi. Komisija je v svojem odgovoru poudarila, da se zadevni del dovoljenja nanaša na največjo kompenzacijsko zmogljivost predvidenih izravnalnih ukrepov, ne pa na število hrčkov, ki*jih* je dovoljeno uničiti. Komisija je ob sklicevanju na stališče, ki ga je sprejel GD za okolje na sestanku s pritožniki, pojasnila, da je bila to pravna razlaga, ki ni bila povezana z dejstvom, da so službe Komisije temeljito preučile dovoljenje.
72. Pritožniki so v svojih pripombah na dopolnilno mnenje pojasnili, da so zdaj končno prejeli odgovor na vprašanje, zastavljeno v njihovi elektronski pošti z dne 14. januarja 2005. Hkrati se niso strinjali s stališčem Komisije.
*Predhodna ocena varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga sporazumne rešitve*
73. Varuh človekovih pravic je v svojem predlogu sporazumne rešitve navedel, da se v skladu s točko 4 Kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev Komisije (v nadaljnjem besedilu: Kodeks ravnanja Komisije) odgovor na pismo, naslovljeno na Komisijo, pošlje v petnajstih delovnih dneh od prejema pisma s strani pristojne službe Komisije. Ugotovil je, da je Komisija odgovorila na elektronsko sporočilo pritožnikov z dne 14. januarja 2005. Vendar je bilo jasno, da Komisija ni spoštovala roka, določenega v kodeksu ravnanja Komisije. Ker je varuh človekovih pravic že predlagal sporazumno rešitev, je menil, da tega vprašanja ni treba dodatno preučiti, če se Komisija strinja z njegovim predlogom.
74. Glede na to, da Komisija tega ni storila, je treba trditev pritožnikov nadalje preučiti.
*Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve*
75. Komisija se je opravičila, ker ni odgovorila na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 14. januarja 2005 v 15 delovnih dneh od prejema tega elektronskega sporočila. Vendar je tudi poudarila, da je na koncu odgovorila na navedeno elektronsko sporočilo in si obsežno dopisovala s pritožniki v celotnem pritožbenem postopku in tudi precej po zaključku pritožbe.
76. Pritožniki so se v svojih pripombah na pripombe Komisije seznanili z opravičilom Komisije. Vendar so poudarili, da jim je Komisija odgovorila šele po posredovanju varuha človekovih pravic. Nato so navedli, da se še vedno ne strinjajo z vsebino odgovora Komisije, in poudarili, da 7. decembra 2005, ko se je Komisija odločila prekiniti korespondenco s pritožniki, še niso prejeli odgovora.
*Ocena varuha človekovih pravic*
77. Pritožnikova trditev zahteva, da varuh človekovih pravic oceni, ali je Komisija pravočasno odgovorila na njihovo elektronsko sporočilo z dne 14. januarja 2005. Vsebina odgovora Komisije ni del te trditve.
78. Komisija je v svojih pripombah na predlog sporazumne rešitve priznala, da na elektronsko sporočilo pritožnikov ni odgovorila v 15 delovnih dneh od njegovega prejema.
79. Vendar se je v zvezi s tem opravičil za neuspeh. Varuh zato meni, da nadaljnji ukrepi v zvezi s tem vidikom pritožbe niso potrebni.
**D. Odločitev Komisije, da prekine korespondenco s pritožniki
<br />
*Argumenti,* predstavljeni varuhu človekovih pravic**
80. Pritožniki so trdili, da je Komisija njihovo korespondenco označila za neprimerno, saj se ponavlja, zlorablja in/ali je nesmiselna. Poudarili so, da so stopili v stik s komisarjem Dimasom prek nemškega poslanca Evropskega parlamenta. Poslanka je svojemu pismu priložila pismo, ki ga je ena od soprog pritožnikov naslovila na komisarja Dimasa.
81. Pritožniki so pojasnili, da niso vedeli, kateri del priloženega dopisa bi se lahko štel za zlorabo. Poleg tega so trdili, da bi zanašanje na pomoč poslanca Evropskega parlamenta pri posredovanju pisma Komisiji težko služilo kot razlog za prekinitev korespondence z njimi. Če bi bilo treba zadevno pismo šteti za zlorabo, ga poslanec Evropskega parlamenta zagotovo ne bi posredoval.
82. Glede na ta dejstva so pritožniki trdili, da je Komisija neupravičeno prekinila korespondenco z njimi, ne da bi navedla tehtne razloge.
83. Komisija je v svojem mnenju poudarila, da pritožniki niso nikoli sprejeli rezultatov njene ocene in so se večkrat pritožili zaradi zaključka svoje zadeve, vendar niso predložili nobenih novih dokazov. Komisija je potrdila svoje stališče, da so bili dopisi, ki so jih nanjo naslovili pritožniki v šestih mesecih pred odločitvijo o prekinitvi korespondence, ponavljajoči se in delno nepošteni. Pritožnikom so bili pojasnjeni razlogi za prekinitev korespondence. Kljub svoji odločitvi, da prekine korespondenco, je Komisija preučila poznejšo korespondenco, ki so jo poslali pritožniki.
*Predhodna ocena varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga sporazumne rešitve*
84. Varuh človekovih pravic je v svojem predlogu sporazumne rešitve poudaril, da točka 4 Kodeksa ravnanja Komisije določa: „Ta*pravila \[to* je pravila o korespondenci s Komisijo\]*se ne uporabljajo za korespondenco, ki jo je mogoče razumno šteti za neprimerno, ker se na primer ponavlja, zlorablja in/ali je nesmiselna. Nato si Komisija pridržuje pravico, da prekine vse take izmenjave korespondence."*
85. Z dopisom z dne 7. decembra 2005 je Komisija obvestila pritožnike, da zavrača obtožbe o zatrtju dokazov in osebnih kaznivih dejanjih zoper uradnike Komisije. Ti so bili izraženi v dopisu žene enega od pritožnikov in v telefaksu, ki ga je eden od pritožnikov poslal g. B. Komisija je ob sklicevanju na točko 4 svojega kodeksa ravnanja menila, da gre za primer nepravilne korespondence, zaradi česar se je odločila prekiniti korespondenco s pritožniki.
86. Pravilo o prekinitvi korespondence iz točke 4 Kodeksa ravnanja Komisije je izjema od splošne dolžnosti Komisije, da komunicira s pritožniki. Izjemoma ga je treba razlagati ozko. Varuhinja človekovih pravic je menila, da mora Komisija v skladu z dobro upravno prakso izjemo uporabljati zelo previdno in navesti razloge, kadar se odloči prekiniti korespondenco.
87. Komisija je v dopisu, s katerim je pritožnike obvestila o svoji odločitvi, da prekine korespondenco, svojo odločitev obrazložila. Po eni strani je opozorila na štiri dopise pritožnikov z dne 6. junija, 16. junija, 3. avgusta in 6. oktobra 2005, ki po njenem mnenju niso vsebovali nobenih novih argumentov, ki bi upravičevali drugačno presojo primera. Po drugi strani pa se je sklicevala na neutemeljene obtožbe in osebne prekrške, vsebovane v dopisu ene od soprog pritožnikov in v telefaksu, naslovljenem na g. B.
88. Varuh človekovih pravic ni mogel ugotoviti, ali se korespondenca pritožnikov ponavlja, saj mu dopisi, na katere se sklicuje Komisija, niso bili predloženi. Kot splošno pripombo pa je poudaril, da zadevno določbo v kodeksu ravnanja Komisije razume tako, da pravica do prekinitve pisanja pritožniku predpostavlja, da se lahko korespondenca pritožnika „razumno"šteje za „neprimerno". Po mnenju varuha človekovih pravic ni dovolj, da se dopis ponavlja v smislu, da zgolj ponavlja argumente, ki so že bili predstavljeni. Tako ni bilo mogoče izključiti, da vsebina štirih dopisov, na katere se sklicuje Komisija, tej ne daje pravice, da prekine korespondenco s pritožniki.
89. V zvezi z vprašanjem neupravičenih obtožb in osebnih prekrškov je varuh človekovih pravic menil, da je vprašljivo, ali bi bilo mogoče pripombe pritožnikov o prikrivanju dokazov in „sistemu*zanke"*v Komisiji, ki so bile vsebovane v pismu ene od žen pritožnikov in v telefaksu gospodu B., šteti za osebne prekrške.
90. Glede na navedeno se je Komisija morda napačno odločila, da prekine korespondenco s pritožniki. Ker je varuh človekovih pravic predlagal sporazumno rešitev, je menil, da tega vprašanja ne bi bilo treba dodatno preučiti, če bi se Komisija strinjala s predlogom varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev.
91. Glede na to, da Komisija ni sprejela predloga varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev, je treba trditev pritožnikov dodatno preučiti.
*Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve*
92. Komisija je v svojih pripombah na predlog sporazumne rešitve navedla, da se po njenem mnenju korespondenca šteje za ponavljajočo se in nesmiselno, če „ponavljajoča*se narava korespondence Komisiji ne le ne zagotavlja ustreznih novih informacij, temveč pomeni stalno zavračanje odločitve Komisije, da zaključi zadevo".* V takih okoliščinah od Komisije ni bilo mogoče razumno pričakovati, da bo nadaljevala ponavljajočo se korespondenco s pritožnikom. Po njenem mnenju so bili dopisi pritožnikov z dne 6. junija, 16. junija, 3. avgusta in 6. oktobra 2005, ki jih je priložila, le zavrnitev odločitve Komisije, da zaključi zadevo.
93. Pritožniki so v svojih pripombah na pripombe Komisije poudarili, da jih je Komisija 7. decembra 2005 obvestila o svoji odločitvi, da prekine korespondenco. Vendar v tem času še niso prejeli odgovora na svoje elektronsko sporočilo z dne 14. januarja 2005. Zdi se torej, da namigujejo, da njihove korespondence ni bilo mogoče šteti za zlorabo in ponavljanje, ker še niso prejeli odgovora na zgoraj navedeno elektronsko sporočilo.
*Ocena varuha človekovih pravic*
94. Varuh človekovih pravic bo najprej preučil, ali so neutemeljene obtožbe ali osebni prekrški pritožnikov Komisijo pooblastili, da prekine korespondenco. Nato bo ocenil, ali so bila štiri pisma, ki so jih pritožniki poslali med junijem in oktobrom 2005, „nepravilna"v smislu Kodeksa ravnanja Komisije.
95. Neupravičene obtožbe in osebna kazniva dejanja lahko načeloma povzročijo neustrezno korespondenco in Komisiji omogočijo, da prekine nadaljnjo komunikacijo z vpletenim pritožnikom. Vendar varuh človekovih pravic ni prepričan, da bi se lahko sklicevanje pritožnikov na prikrivanje dokazov in obstoj sistema zanke*v*Komisiji, ne glede na njihovo točnost, štelo za zlorabo. V danih okoliščinah se zdi še posebej pomembno opozoriti, da so bile pripombe pritožnikov neločljivo povezane z dejstvi zadeve in jih zato ni mogoče šteti za osebna kazniva dejanja.
96. V zvezi z vprašanjem ponavljanja korespondence pritožnikov varuh človekovih pravic meni, da je koristno pregledati ustrezne vidike korespondence pritožnikov s Komisijo:
97. Z dopisom z dne 20. maja 2005 je Komisija obvestila pritožnike, da sta bila kršena člena 12 in 16 Direktive. Vendar Komisija pri izvajanju svoje diskrecijske pravice te kršitve ne bi preganjala. Razlog za to je bil, da ni imela dovolj informacij, da bi dokazala, da je do kršitve navedenih členov prišlo v odločilnem trenutku, to je, ko so se začela izkopavanja na lokaciji.
98. Pritožniki so v odgovoru na dopis Komisije z dne 20. maja 2005 v dopisu z dne 6. junija 2005 Komisijo opozorili na nekatera „nova*dejstva".* Trdili so, da se je na podlagi pregleda brlogov hrčka leta 2003 zdelo verjetno, da so bili brlogi hrčka uničeni takoj po izdaji dovoljenja. To uničenje je bilo v nasprotju s pravom Skupnosti. Zato so Komisijo pozvali, naj njihov primer obravnava kot izjemen primer in proti Nemčiji začne postopek za ugotavljanje kršitev.
99. Komisija je v odgovoru ponovila svojo obrazložitev iz dopisa z dne 20. maja 2005. Poleg tega je pojasnila, da ni dokazov, da so bili brlogi hrčka uničeni takoj po izdaji dovoljenja. Glede na raziskave, ki so na voljo Komisiji, na predvidenem območju na začetku izkopavanja ni bilo mogoče najti brlogov hrčka.
100. Pritožniki so v dopisu z dne 16. junija 2005 navedli, da so bili nekateri „izogibni*in izravnalni ukrepi",* ki so jih predvideli pristojni organi, omejeni na območja, kjer se izkopavanje še ni začelo. Po mnenju pritožnikov bi to pomenilo, da bi bili hrčkovi brlogi na teh območjih namerno uničeni, kar ni bilo v skladu z Direktivo.
101. V svojem odgovoru z dne 1. julija 2005 je Komisija v bistvu ugotovila, da dopis pritožnikov ni vseboval nobenih novih elementov, ki bi kazali na kršitev prava Skupnosti.
102. Pritožniki so v dopisu z dne 3. avgusta 2005 podrobno pojasnili, kaj je treba po njihovem mnenju šteti za kršitev Direktive. Podrobno so navedli tudi razloge, zakaj bi morala Komisija začeti postopek za ugotavljanje kršitev.
103. Komisija je v svojem odgovoru z dne 8. septembra 2005 ugotovila, da pritožniki niso predložili nobenih novih argumentov, ki bi kazali na kršitev prava Skupnosti.
104. Pritožniki so v dopisu z dne 6. oktobra 2005 ponovili svoje stališče, da so pristojni nacionalni organi privolili v uničenje hrčkovih brlogov. Pozvali so tudi k bolj utemeljenemu odgovoru komisarja Dimasa in poudarili, da kljub dejstvu, da je Komisija priznala kršitev Direktive, pristojni organi niso odpravili posledic te kršitve. Pritožniki so postavili tudi vprašanje, zakaj je Komisija zaradi uničenja hrčkovih brlogov v drugih državah članicah sprožila postopek, medtem ko je v zvezi z Nemčijo ostala nedejavna. Na koncu so podvomili v utemeljenost stališča Komisije, da od njih zahteva predložitev novih argumentov v podporo kršitvi zakonodaje Skupnosti, glede na to, da je Komisija že sprejela, da je prišlo do kršitve.
105. Pravica do prekinitve korespondence s pritožnikom predpostavlja, da se lahko korespondenca pritožnika „razumno"šteje za „nepravilno". Zato ne zadostuje, da se dopis ponavlja v smislu, da zgolj ponavlja trditve, ki so bile že navedene. Hkrati varuh človekovih pravic meni, da lahko ponavljajoča se korespondenca dejansko postane neprimerna. To se na primer zgodi, kadar pritožnik večkrat zavrne odločitev Komisije, da zaključi zadevo, vendar ne predloži nobenih dejanskih elementov, razen tistih, ki jih je Komisija že obravnavala.
106. Kot izjemo od splošne dolžnosti Komisije, da si dopisuje z državljani, je treba pravilo o prekinitvi dopisovanja razlagati ozko. Glede na to, da je povezovanje z državljani izjemnega pomena, je treba prekinitev korespondence obravnavati kot skrajno sredstvo. Zdi se koristno dodati, da lahko Komisija v primerih ponavljajoče se korespondence zlahka odgovori s sklicevanjem na svoje stališče, pojasnjeno v prejšnjih dopisih.
107. Varuh meni, da mu ni treba sprejeti dokončnega stališča o vprašanju, ali se korespondenca pritožnikov lahko šteje za neprimerno. Komisija bi morala v vsakem primeru pritožnike obvestiti o svoji nameri, da bo prenehala sodelovati z njimi, preden bi to dejansko storila. Ta obveznost je neločljivo povezana s pravico Komisije, da prekine korespondenco. V nasprotnem primeru pritožniki ne bi imeli možnosti vedeti, da Komisija ni odgovorila, ker je namerno prekinila korespondenco. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da Komisija pritožnikov ni obvestila, da namerava prenehati sodelovati z njimi.
108. Hkrati varuh človekovih pravic meni, da mu ni treba sprejeti dokončnega stališča glede vprašanja, ali je Komisija upravičeno prekinila korespondenco s pritožniki. V danih okoliščinah je treba opozoriti, da je Komisija pritožnikom poslala več odgovorov, v katerih je pojasnila svojo odločitev, da ne bo začela postopka za ugotavljanje kršitev proti Nemčiji, in navedla razloge zanjo. Poleg tega je Komisija v celoti sodelovala v preiskavi varuha človekovih pravic in zagotovila dodatne informacije o svojem stališču. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da so imeli pritožniki korist od popolne razlage stališča Komisije, čeprav se z njim še vedno ne strinjajo. Glede na te okoliščine varuh meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožbe niso upravičene.
**E. Sklepi**
Varuh človekovih pravic na podlagi svojih preiskav te pritožbe meni, da ni bilo nepravilnosti v zvezi s prvo in drugo trditvijo pritožnikov ter njihovo trditvijo. V zvezi z domnevnim neodzivom Komisije in njeno domnevno napačno odločitvijo, da preneha sodelovati s pritožniki, ni potrebe po nadaljnjem ukrepanju varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.
Pritožniki in predsednik Komisije bodo obveščeni o tej odločitvi.
P. Nikiforos DIAMANDOUROS
V Strasbourgu, 4. decembra 2008
*** ** * ** ***
[(1)](#Footnote1){#(1)} Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102).
[(2)](#Footnote2){#(2)} Kot razume varuh človekovih pravic, se zadevna jama nahaja na spletni strani "Finie".
[(3)](#Footnote3){#(3)} Glej odstavek 6 spodaj.
[(4)](#Footnote4){#(4)} Glej točko 33 zgoraj.
[(5)](#Footnote5){#(5)} Glej točko 36 zgoraj.
[(6)](#Footnote6){#(6)} Prevod varuha človekovih pravic iz nemškega izvirnika.