OZADJE PRITOŽBE

1. Parlament je 17. januarja 2007 objavil javni razpis (1) za organizacijo dogodka „Open Air Event“ v okviru (a) Festivala Evrope, ki ga organizira Evropski parlament v Bruslju, in (b) povezanih komunikacijskih dejavnosti (EP/DG Info/Unité Evénements/01/2007).

2. Pritožnik je 12. februarja 2007 Parlamentu poslal svojo ponudbo. Parlament je 28. februarja 2007 pritožnika obvestil, da mu ponudba ni bila oddana. V odgovor na pritožnikovo zahtevo je Parlament 14. marca 2007 pritožniku predložil dodatne informacije o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe.

PREDMET POVZETKA

3. Pritožnik je trdil, da je Parlament storil očitno napako pri presoji, ko je svojo ponudbo ocenil v okviru zgoraj navedenega javnega razpisa.

Poizvedba

4. Odvetnik je 28. novembra 2007 v imenu pritožnika pri varuhu človekovih pravic vložil pritožbo (3042/2007/ELB) proti Evropskemu parlamentu v zvezi z zgoraj navedenim javnim razpisom. Varuh človekovih pravic je sprva menil, da ni zadostnih razlogov za začetek preiskave v zvezi z navedeno pritožbo, in je 21. januarja 2008 o tem ustrezno obvestil pritožnika.

5. Pritožbi 3042/2007/ELB je sledila nadaljnja korespondenca z dne 27. februarja 2008 in 14. aprila 2008 (ki je bila evidentirana pod novo referenčno številko: 1235/2008/ELB) ter srečanje med pritožnikom in službami varuha človekovih pravic, ki je bilo odobreno izjemoma, da bi pojasnili vsebino pritožbe. Glede na dodatne dokumente in pojasnila, predložena na navedenem sestanku, se je varuhinja človekovih pravic odločila, da začne preiskavo pritožbe.

6. Varuh človekovih pravic je 19. maja 2008 o pritožbi obvestil Parlament in ga prosil, naj njegovim službam dovoli vpogled v spis v zvezi z razpisnim postopkom.

7. Pregled je bil opravljen 25. junija 2008. Pritožnik je bil 8. julija 2008 obveščen o tem inšpekcijskem pregledu in je prejel izvod poročila o inšpekcijskem pregledu. Pritožnik je 14. julija 2008 potrdil prejem navedenega poročila.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

Uvodna opomba

8. V tem primeru in zaradi hitrega napredka pri preiskavi je varuh človekovih pravic menil, da je primerno, da njegove službe pregledajo spis Parlamenta, preden od njega zahtevajo mnenje o pritožbi. Varuh človekovih pravic je glede na rezultate inšpekcijskega pregleda svojih služb menil, da ni treba zaprositi Parlamenta za mnenje.

A. Trditev o očitni napaki pri presoji, ko je Parlament ocenil pritožnikovo ponudbo Argumenti,

predstavljeni varuhu človekovih pravic

9. Pritožnik je menil, da je Parlament storil očitno napako pri presoji, ko mu je pri primerjalni oceni ponudb dodelil manj kot 60 točk.

10. Prvič, spomnil je, da je ustvaril koncept „dogodka v odprtem zraku“, ki ga Parlament organizira že več let. Zato ni razumela, zakaj je Parlament menil, da njegova ponudba nima močne „koncepta“ in „vodilne teme“. Opozorila je, da je bil „koncept“, ki ga je razvila, dejansko opisan v javnem razpisu.

11. Drugič, v zvezi s stališčem Parlamenta, da je njegova "metodologija" šibka, je pritožnik opozoril, da je imel stike s 26 veleposlaništvi in številnimi drugimi zainteresiranimi stranmi, zlasti zaradi organizacije podobnega dogodka. Poleg tega je pritožnik v preteklosti dokazal, da je lahko združil potrebne partnerje. Pritožnik ni razumel, katera druga jamstva bi lahko zagotovil.

12. V zvezi s stališčem Parlamenta, da v ponudbi pritožnika ni življenjepisov za zunanje osebje, je pritožnik opozoril, da v skladu s posebnimi pogoji iz mandata ni bilo treba predložiti takih dokumentov za osebje, ki ne pripada podjetju. Poleg tega je bilo sklepanje pogodb s podizvajalci mogoče brez predložitve dokazil. Pritožnik je zato trdil, da bi morali v primeru uporabe takega pravila vsi ponudniki predložiti življenjepise vseh svojih podizvajalcev, kar bi bilo očitno nesorazmerno in v nasprotju z določbami pogodbene dokumentacije ter načelom pravne varnosti.

13. V zvezi s kritiko Parlamenta, da je bila pritožnikova ponudba veljavna le do 1. marca 2007, je pritožnik opozoril na omejeno časovno obdobje med objavo javnega razpisa in datumom dogodka. V zvezi s tem je menil, da mora Parlament odgovoriti do 1. marca 2007, da bo lahko izvedel priprave na dogodek.

14. Pritožnik je tudi trdil, da se Parlament v pismu z dne 14. marca 2007 ni mogel sklicevati na razloge za zavrnitev ponudbe, ki še niso bili omenjeni v pismu Parlamenta z dne 28. februarja 2007. Nato je spomnila, da je bilo v dopisu z dne 28. februarja 2007 navedeno, da je bila njena ponudba zavrnjena, ker ni bila najboljša, in da se kot razlog za zavrnitev ponudbe ni sklicevala na nespoštovanje formalne zahteve. Ti dodatni argumenti so bili vključeni v pismo Parlamenta z dne 14. marca 2007. Pritožnik je trdil, da dodatni razlogi, ki jih je Parlament navedel v omenjenem dopisu z dne 14. marca 2007, niso bili podprti z dokumenti, do katerih je pritožnik imel dostop, ali z oceno brez „očitnih napak“.

15. Pritožnik je trdil, da je bila cena izbrane ponudbe veliko višja od njegove lastne cene, in menil, da ta višja cena ni bila upravičena glede na dejansko organizacijo dogodka 5. maja 2007.

Ocena varuha človekovih pravic

16. Uprava, ki organizira javni razpis, mora presoditi, ali tožeče stranke izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu, in opraviti primerjalno oceno ponudb. Varuh človekovih pravic ocene uprave ne sme nadomestiti s svojo oceno (2). Pregled varuha človekovih pravic je v takih primerih omejen na oceno, ali je uprava storila postopkovne napake ali očitne napake pri presoji.

17. Službe varuha človekovih pravic so pregledale poročilo odbora za ocenjevanje, da bi ocenile, ali so bili pritožnikovi argumenti utemeljeni. V zvezi s tem so službe varuha človekovih pravic skrbno preučile pripombe v zvezi z drugimi predloženimi ponudbami in pripombe v zvezi z izbrano ponudbo.

Ocena pritožnikove "koncepta" in metodologije

18. Glede na informacije, ki jih je Parlament predložil pritožniku v dopisih z dne 28. februarja 2007 in 14. marca 2007, odbor za ocenjevanje ni opredelil močne „koncepta“ ali glavne teme, ki bi povezovala različne dejavnosti v pritožnikovi ponudbi. Parlament je izjavil, da (a) ponudba temelji predvsem na preteklih izkušnjah; (b) v zvezi s splošnim "konceptom" ni bilo nobene razlage; (c) večina predlogov pritožnikovega podjetja za dogodek je temeljila na obrobnih temah; (d) predlagana metodologija je bila šibka, saj je temeljila le na osebnih stikih; ter (e) vloga in posebne naloge štirih članov skupine niso bile pojasnjene.

19. Službe varuha človekovih pravic so skrbno pregledale poročilo odbora za ocenjevanje, da bi ocenile, ali je bila razlaga Parlamenta zadostna in skladna. V zvezi s tem so službe varuha človekovih pravic skrbno preučile pripombe iz poročila v zvezi z drugimi predloženimi ponudbami in pripombe v zvezi z izbrano ponudbo.

20. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je v posebnih pogojih določen seznam meril za dodelitev, ki je vključeval:

razumevanje pogodbenih ciljev in nalog, ki jih je treba opraviti;

- kakovost in ustreznost predlagane metodologije;

- učinkovitost, kakovost in uporabnost predlaganih proizvodov in rešitev (...)"

V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic meni, da je imel Parlament pravico oceniti ponudbe na podlagi tega, kako jasno določajo cilje pogodbe in naloge, ki jih je treba opraviti. Veljalo je tudi, da je Parlament ocenil kakovost in ustreznost metodologije, ki jo bo uporabil vsak ponudnik. Poleg tega je bilo primerno, da je Parlament ocenil učinkovitost, kakovost in uporabnost predlaganih proizvodov in rešitev.

21. Oceno meril, opisanih v točki 20 zgoraj, ki jo opravi odbor za ocenjevanje, je mogoče opisati kot povezano s „konceptom“ dogodka. Varuh tako razume, da so morali ponudniki v svojih ponudbah razviti skladen "koncept" v zvezi s praznovanjem "dogodka v odprtem zraku". Poročilo ocenjevalnega odbora, ki so ga pregledale službe varuha človekovih pravic, potrjuje, da je bila opravljena primerjalna ocena vseh ponudb glede na cilje naročila in naloge, ki jih je treba opraviti. Kot je Parlament navedel v svojem pismu pritožniku, je njegova ponudba temeljila predvsem na preteklih izkušnjah in ni vsebovala nobenega pojasnila glede splošne „koncepta“ za prihodnji dogodek. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ima Parlament široko diskrecijsko pravico pri določanju, kaj je ustrezen „koncept“. Parlament je menil, da je „koncept“ iz pritožnikove ponudbe manj razvit kot „koncept“ iz zmagovalne ponudbe. Varuhinja človekovih pravic po pregledu ocene odbora za ocenjevanje ugotavlja, da ni dokazov o očitni napaki Parlamenta pri presoji. Poleg tega je bila razlaga Parlamenta pritožniku zadostna in skladna.

22. Poročilo ocenjevalnega odbora potrjuje, da je bila opravljena tudi primerjalna ocena med vsemi ponudbami glede kakovosti in ustreznosti predlagane metodologije. Varuhinja človekovih pravic po pregledu ocene ocenjevalnega odbora ugotavlja, da (i) je predlagana metodologija v pritožnikovi ponudbi temeljila na osebnih stikih ter (ii) vloga in posebne naloge štirih članov skupine niso bile pojasnjene. Ugotavlja tudi, da ima Parlament široko diskrecijsko pravico glede načina ocenjevanja metodologije. Parlament je menil, da je metodologija pritožnikove ponudbe manj učinkovita od metodologije izbrane ponudbe. Varuhinja človekovih pravic po pregledu ocene odbora za ocenjevanje ugotavlja tudi, da ni dokazov o očitni napaki Parlamenta pri presoji. Poleg tega varuh človekovih pravic meni, da je bila razlaga Parlamenta pritožniku zadostna in skladna.

23. Poročilo odbora za ocenjevanje potrjuje, da je bila opravljena tudi primerjalna ocena med vsemi ponudbami glede učinkovitosti, kakovosti in uporabnosti predlaganih proizvodov in rešitev. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu ocene odbora za ocenjevanje ugotovila, da so v pritožnikovi ponudbi navedene številne teme in da ima Parlament široko diskrecijsko pravico glede tega, kaj so ustrezne teme. V primeru pritožnika je Parlament menil, da njegova ponudba temelji na „obrobnih temah“. Glede na navedeno in po analizi ocene odbora za ocenjevanje varuh človekovih pravic ugotavlja, da ni bilo dokazov o očitni napaki Parlamenta pri presoji. Meni tudi, da je bila razlaga Parlamenta pritožniku zadostna in skladna.

Tehnične in strokovne sposobnosti podizvajalcev

24. Eno od meril za izbor, opredeljenih v posebnih pogojih (točka 15.2 A), je bila tehnična in strokovna sposobnost ponudnikov. To merilo je bilo ocenjeno na podlagi „izkušenj, dokazanih z izobrazbo in strokovnostjo izvajalca storitev ali izvajalca ter vodstvenih delavcev podjetja in zlasti oseb, odgovornih za opravljanje storitev. Ponudbi je treba priložiti življenjepis."(poudarek dodan)

25. Poročilo ocenjevalnega odbora, ki so ga pregledale službe varuha človekovih pravic, potrjuje, da je bila opravljena primerjalna ocena vseh ponudb v zvezi z zgoraj opisanim merilom. Varuhinja človekovih pravic po pregledu ocene ocenjevalnega odbora ugotavlja, da pritožnikova ponudba ni vsebovala življenjepisov vseh oseb, odgovornih za opravljanje storitev. Varuhinja človekovih pravic po pregledu ocene odbora za ocenjevanje ugotovi, da ni dokazov o očitni napaki Parlamenta pri presoji. Varuhinja človekovih pravic tudi meni, da je bila razlaga Parlamenta pritožniku zadostna in skladna.

Veljavnost ponudbe

26. Pritožnik je navedel, da je njegova ponudba veljala le do 1. marca 2007. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bilo v posebnih pogojih navedeno, da morajo ponudniki svojo ponudbo zagotoviti do 12. avgusta 2007.

27. Zato varuh človekovih pravic meni, da je imel odbor prav, ko ni izbral ponudbe, ki do podpisa pogodbe ni bila zagotovljena. Zato v zvezi s tem vidikom pritožbe ne ugotavlja nobene očitne napake pri presoji.

Uporaba dodatnih razlogov za zavrnitev ponudbe

28. Parlament je v dopisu z dne 14. marca 2007 dodal, da pritožnik ni predložil potrdil o svojih prejšnjih projektih (točka 15.2.A.2 posebnih pogojev) in da ni predložil popolne proračunske ponudbe, to je priloge B k ponudbi (točka 8 posebnih pogojev).

29. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je obveznost predložitve seznama prejšnjih projektov in ustreznih potrdil del meril za izbor. Poleg tega je bila obveznost predložitve popolne proračunske ponudbe določena v javnem razpisu. Poleg tega v odgovor na vprašanje, ki ga je postavil en ponudnik; navedeno je bilo, da bi neizpolnjevanje katerega koli od teh meril povzročilo izključitev ponudnika iz razpisnega postopka.

30. Inšpekcijski pregled varuha človekovih pravic je pokazal, da sta bila ta dva razloga dejansko omenjena v ocenjevalnem poročilu. Vendar se je komisija za ocenjevanje kljub tem pomanjkljivostim odločila, da bo preučila pritožnikovo ponudbo in ji dodelila točke.

31. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic meni, da če komisija za ocenjevanje dejansko ni upoštevala teh dodatnih razlogov za izključitev pritožnika iz razpisnega postopka, Parlament pritožnika ne bi smel obvestiti, da so ti razlogi pomembni tudi v zvezi z njegovo neuspešnostjo v razpisnem postopku. V zvezi s tem bo varuh človekovih pravic v nadaljevanju podal še eno pripombo.

Cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik

32. Varuh opozarja, da je bil v skladu s posebnimi pogoji trg dodeljen ponudbi, ki je predstavljala najboljše razmerje med kakovostjo in ceno ter katere ocena je presegala zahtevano minimalno vrednost (70 točk).

33. Pritožnik je trdil, da je bila njegova ponudba cenejša od izbrane ponudbe.

34. Varuh opozarja, da je v skladu s členom 138 izvedbenih določb finančne uredbe „[n]ajugodnejša ponudba tista z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo, pri čemer se upoštevajo merila, ki jih upravičuje predmet naročila, kot so ponujena cena, tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, okoljske značilnosti, tekoči stroški, donosnost ali dobavni roki, poprodajne storitve in tehnična pomoč.“(3) Poleg tega v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti "ni nujno, da so merila, ki jih naročnik sprejme za opredelitev ponudbe, ki ponuja najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, kvantitativna ali povezana izključno s cenami. Tudi če so merila za oddajo javnega naročila, ki niso izražena količinsko, vključena v razpisne zahteve, se lahko za primerjavo ponudb uporabljajo objektivno in enotno ter so očitno pomembna za opredelitev ekonomsko najugodnejše ponudbe"(4). Tudi če je bila pritožnikova ponudba cenejša, cena ni bila edino merilo, ki ga je bilo treba upoštevati pri izbiri uspešne ponudbe.

35. Za vsako od drugih meril kvalitativne narave je komisija za ocenjevanje prav tako dodelila točke, pri čemer je najmanjše zahtevano število točk 70. Varuh opozarja, da pritožnikova ponudba ni dosegla najmanjšega zahtevanega števila točk.

36. Službe varuha človekovih pravic so skrbno preučile primerjavo cen, ki so jih predložili ponudniki, ki jo je opravil ocenjevalni odbor. Na podlagi teh ugotovitev varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da v zvezi s tem vidikom pritožbe ni bilo očitne napake pri presoji.

37. Nazadnje želi varuh človekovih pravic v zvezi s pripombo pritožnika glede domnevnih pomanjkljivosti dogodka, ki ga je organiziral izbrani ponudnik, pojasniti, da lahko Parlament oceni samo ponudbe, ki so mu bile predložene v razpisnem postopku; v času predložitve ponudb ni mogla oceniti morebitne izvedbe dogodka. Če bi Parlament menil, da izbrani ponudnik ni opravil storitev, navedenih v izbrani ponudbi, ima možnost, da v razmerju do izbranega ponudnika uveljavlja svoje pogodbene pravice.

38. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je treba za zagotovitev popolnosti preiskave preveriti sestavo ocenjevalnega odbora. Opozarja, da v skladu s členom 146 izvedbenih določb finančne uredbe (5) „[v]se prijave za sodelovanje in ponudbe, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve, oceni in razvrsti komisija za ocenjevanje, ustanovljena za vsako od obeh faz na podlagi vnaprej objavljenih meril za izključitev in izbor oziroma meril za oddajo. Ta odbor imenuje odgovorni odredbodajalec, ki poda svetovalno mnenje o pogodbah (...) Komisijo za ocenjevanje sestavljajo vsaj tri osebe, ki predstavljajo vsaj dve organizacijski enoti zadevne institucije, ki hierarhično nista povezani med seboj, od katerih vsaj ena ne spada pod odgovornega odredbodajalca."Varuh človekovih pravic po pregledu spisa Parlamenta meni, da je Parlament spoštoval veljavna pravila.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic je na podlagi svojih preiskav v zvezi s to pritožbo ugotovil, da Parlament ni ravnal nepravilno. Vendar dodaja še naslednjo pripombo:

Ocenjevalni odbor ni upošteval dodatnih razlogov, ki jih je Parlament navedel v dopisu pritožniku z dne 14. marca 2007. Zato Parlament teh razlogov ne bi smel navajati kot dodatne razloge za zavrnitev pritožnikove ponudbe.

Pritožnik in Parlament bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 19. novembra 2008

---

(1) UL 2007/S 11-011658.

(2) Glej odločbo o pritožbi 1043/2000/GG.

(3) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, str. 1).

(4) Sodba z dne 10. septembra 2008 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti Komisiji (T-59/05, še neobjavljena v ZOdl., točka 59).

(5) Glej opombo 3.