Strasbourg, 20. junija 2008

Gospod predsednik,

decembra 2007 sem vas obvestil, da sem se odločil začeti preiskavo na lastno pobudo v zvezi z vprašanjem pravočasnosti plačil Evropske komisije.

Komisija je 25. marca 2008 poslala svoje mnenje.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

Razlogi za poizvedovanje na lastno pobudo

Člen 195 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti pooblašča evropskega varuha človekovih pravic za izvajanje preiskav na lastno pobudo v zvezi z morebitnimi primeri nepravilnosti pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti. Varuh človekovih pravic je v preiskavi na lastno pobudo OI/5/99/(IJH)GG preiskal vprašanje zamude Komisije pri plačilu. Preiskava je bila zaključena 16. februarja 2001.

Varuh človekovih pravic je v sklepu, s katerim je končal to preiskavo, ugotovil, da je Komisija sprejela ukrepe za rešitev te težave, ki so se zdeli zadovoljivi. Dodal pa je, da bo razmislil o uvedbi nove preiskave, če bi se v prihodnosti izkazalo, da so kljub tem ukrepom zamude pri plačilih Komisije še naprej povzročale resne težave.

Sedem let pozneje in glede na številne primere, ki jih je moral varuh človekovih pravic obravnavati v zadnjih letih (glej na primer njegove odločbe o pritožbah 818/2005/PB, 3067/2005/(MHZ)MF in 2692/2006/BB), se je varuhu človekovih pravic zdelo, da bi bilo mogoče začeti novo preiskavo na lastno pobudo, da bi ugotovil, katere nadaljnje ukrepe je Komisija sprejela v zvezi s tem in ali še vedno obstajajo težave, ki jih je treba ustrezno odpraviti v zvezi s pravočasnostjo plačil.

Varuh človekovih pravic je zlasti opozoril, da je prejel dve zaporedni pritožbi nemškega državljana, ki redno dela za Komisijo kot strokovnjak (pritožbi 1266/2005/MF in 2569/2006/WP), ki sta se nanašali na zamude Komisije pri plačilu. Varuh človekovih pravic je v svoji odločbi o pritožbi 2569/2006/WP, ki je bila sprejeta 19. julija 2007, navedel, da je po njegovem mnenju primerno vprašanje zamud pri plačilih ponovno obravnavati širše, in sicer z novo preiskavo na lastno pobudo. Varuhinja človekovih pravic je dodala, da bo ta preiskava vključevala preučitev učinkovitosti ukrepov, ki jih je Komisija sprejela za pospešitev plačil.

Glede na navedeno se je varuhinja človekovih pravic odločila začeti novo preiskavo na lastno pobudo o pravočasnosti plačil Komisije.

Poizvedba

Informacije, zahtevane v preiskavi na lastno pobudo

Varuh človekovih pravic je v pismu o začetku preiskave Komisijo pozval, naj ga obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za opredelitev in odpravo vzrokov za zamude pri plačilih izvajalcem in upravičencem do nepovratnih sredstev in subvencij.

Varuhinja človekovih pravic je dodala, da bi bilo v zvezi s tem najbolj koristno, če bi Komisija lahko predložila tudi statistične podatke, ki bi lahko ponazarjali težavo ali popravne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija. Dodal je, da bi bil še posebej zainteresiran za informacije o številu in odstotku primerov, v katerih je prišlo do zamud pri plačilu, o obsegu zamud, ki so dejansko nastale, o zadevnih zneskih in o primerih, v katerih so bile obresti plačane zaradi zamude pri plačilu.

Varuh človekovih pravic je ugotovil, da se je Komisija v svojem mnenju o pritožbi 2569/2006/WP sklicevala na člen 106 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2342/2002), ki določa privzeti mehanizem za plačilo obresti.

Ta člen je v prvotni različici določal:

„Plačilni roki in zamudne obresti

1. Dolgovani zneski se plačajo najpozneje v petinštiridesetih koledarskih dneh od datuma, ko pooblaščena služba odgovornega odredbodajalca evidentira dopusten zahtevek za plačilo (...).

(...)

5. Po izteku rokov iz odstavkov 1 in 2 lahko upnik v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila zahteva obresti (...).“

Komisija je v mnenju o pritožbi 2569/2006/WP poudarila, da zato obresti ne plača samodejno, temveč le na zahtevo upnika.

Varuh človekovih pravic je zato Komisijo pozval, naj ga obvesti o praktičnih vidikih plačila obresti zaradi zamude pri plačilu. Dodal je, da bi ga še posebej zanimalo, ali so bili upniki posebej opozorjeni na svojo pravico, da zahtevajo obresti ob izvedbi zapoznelega plačila.

Varuhinja človekovih pravic je poudarila, da bi bilo koristno vedeti tudi, koliko upnikov, ki bi bili upravičeni zahtevati obresti, dejansko vloži tak zahtevek.

Nazadnje je varuhinja človekovih pravic prosila Komisijo, naj ji predloži svoje mnenje o tem, ali potreba po vložitvi zahtevka za obresti, in sicer v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila, morda ne bo odvrnila nekaterih njenih partnerjev od vztrajanja pri njihovih pravicah.

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju, ki ga je varuhu človekovih pravic predstavila komisarka Grybauskaité, podala naslednje pripombe:

Uvodoma je treba opozoriti, da so roki za plačila določeni v Uredbi št. 2342/2002 in izjemoma v sektorskih uredbah.

V skladu s členom 106 Uredbe št. 2342/2002 je treba plačila izvršiti v 45 koledarskih dneh od datuma registracije dopustnega zahtevka za plačilo ali v 30 koledarskih dneh za plačila v zvezi s pogodbami o opravljanju storitev ali dobavi blaga, razen če je v pogodbi določeno drugače. Običajno so standardne pogodbe Komisije v skladu z roki iz Uredbe 2342/2002.

Vendar za plačila, ki so v skladu s pogodbo, sporazumom ali sklepom o donaciji odvisna od odobritve poročila ali potrdila (vmesna in/ali končna plačila), rok ne začne teči, dokler zadevno poročilo ali potrdilo ni odobreno (2). Za Evropski razvojni sklad, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad se uporablja posebno pravilo: plačila morajo biti izvedena v dveh mesecih (3).

Komisija je izboljšala svojo uspešnost pri plačilih v obdobju 2005–2007, tako po številu kot po vrednosti, čeprav se povprečna zamuda ni bistveno zmanjšala. Naslednja razpredelnica povzema trenutno stanje v zvezi s plačili, izvedenimi po izteku rokov (v nadaljnjem besedilu: zapoznela plačila):

Razpredelnica 1: število in vrednost zamud pri plačilih; povprečna zamuda

	2005	2007
Zamude pri plačilih v številkah (4)	42.74%	22.57%
Zamude pri plačilih v vrednosti (5)	17.48%	11.52%
Zamude v povprečju (6)	49,13 dni	47,98 dni

Komisija se v celoti zaveda potrebe po upoštevanju rokov za plačila. Opredelila je razloge, ki povzročajo zamude, kot so zapletenost postopka ocenjevanja spremnih dokumentov, zlasti tehničnih poročil, za katera je v nekaterih primerih potrebno zunanje strokovno znanje, težave pri zagotavljanju učinkovitega usklajevanja finančnih in operativnih pregledov zahtevkov za plačila ter upravljanje začasnih ustavitev plačil. Poleg tega Komisija ne more predvideti, kdaj bodo predloženi zahtevki za plačila, in ima zato lahko več in včasih konkurenčnih prednostnih nalog, ki jih mora upravljati hkrati.

Komisija je sprejela številne ukrepe za preprečevanje zamud pri plačilih, tako na upravni kot zakonodajni ravni.

Na upravni ravni je bilo spoštovanje rokov za plačila opredeljeno kot kazalnik uspešnosti, zlasti v generalnih direktoratih, ki izvršujejo velik del proračuna ES. Vzpostavljeni so bili notranji sistemi spremljanja, ki zagotavljajo redno poročanje o zamudah pri plačilih in/ali zahtevanih plačilih. Sprejete so bile pobude za poenostavitev, da bi se pospešil postopek preučitve zahtevkov za plačila, kot so širša uporaba revizijskih potrdil, boljša opredelitev končnih rezultatov ali vrst stroškov za olajšanje pregledov, ki jih je treba izvesti. Redno se izvajajo tudi ukrepi ozaveščanja in izmenjave najboljših praks. Kot kažejo zgornji statistični podatki, so ti ukrepi že imeli pozitiven učinek.

Na zakonodajni ravni je Komisija v revizijo Uredbe 2342/2002, ki je bila sprejeta avgusta 2006 in maja 2007 (7), uvedla določbe za reševanje takšnih težav. Poudariti je treba zlasti naslednje ukrepe:

• Možnost uporabe enega samega roka za odobritev poročila in za plačilo, povezano z njim. Ta praksa bo spodbudila vzporedno preverjanje finančnih in operativnih vidikov (8);
• olajšanje uporabe pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, da se preprečijo zamudni in zapleteni pregledi standardiziranih ukrepov/stroškov (9);
• uvedba najdaljšega roka za preučitev dopustnosti zahtevka za plačila (10);
• Od 1. januarja 2008 je plačilo zamudnih obresti samodejno in načeloma (11) ni več pogojeno s predložitvijo zahtevka za plačilo (12);
• Poročilo proračunskemu organu o spoštovanju plačilnih rokov in upravljanju vidikov začasne ustavitve (13).

Rezultati teh ukrepov bodo ocenjeni v prihodnjih poročilih, ki jih bo morala Komisija pripraviti za proračunski organ.

Kar zadeva plačilo zamudnih obresti, je morala Evropska komisija obravnavati omejene zahtevke v obdobju 2005–2007.

Razpredelnica 2: Število zahtevkov za zamudne obresti in znesek obresti

	2005	2007
Število zahtevkov	149, tj. 0,11 %	136, tj. 0,16 %
Znesek plačanih obresti	230 736,58 EUR	378 211,57 EUR

Pravila, ki urejajo plačilo zamudnih obresti, so jasno določena v standardnih pogodbah in sporazumih o donacijah, ki jih uporablja Komisija. Upravičenci bi se zato morali zavedati svoje pravice, da zahtevajo obresti za zamudo pri plačilu.

Zelo omejeno število zahtevkov za plačilo obresti bi lahko pomenilo, da upravičenci niso dovolj pozorni na klavzule, na podlagi katerih lahko zahtevajo obresti, ali da jih namerno ne zahtevajo, zlasti če znesek ni znaten ali če so dokazila predložili prepozno (14). V vsakem primeru, kot je navedeno zgoraj, se od 1. 1. 2008 obresti načeloma plačajo brez predhodnega zahtevka.

Skratka, Komisija meni, da se splošno stanje nenehno izboljšuje, kot kažejo statistični podatki.

Pričakuje se, da se bo ta pozitivni trend nadaljeval in izboljšal zaradi uporabe ciljno usmerjenih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija. Komisija meni, da nove obveznosti, ki od nje zahtevajo samodejno plačilo obresti za zamude pri plačilih in letno poročanje Parlamentu o spoštovanju rokov, neizogibno povečujejo preglednost, učinkovitost in odgovornost pri upravljanju rokov. Hkrati bodo okrepile varstvo individualnih pravic izvajalcev in utrdile obstoječe partnerstvo med Komisijo in upravičenci do sredstev ES.

Ta dva nova ukrepa predstavljata močno spodbudo in bosta zagotovila spodbudo za trdnejše finančno poslovodenje. Zanje bodo potrebna stalna prizadevanja Komisije, da bo stalno izpolnjevala visoke standarde uspešnosti, ocenjevala učinkovitost svojih orodij in sprejela ustrezne popravne ukrepe za zaščito pravočasnih plačil. Službe Komisije so bile v celoti seznanjene s tem novim upravljavskim okoljem in potrebo po doseganju boljše uspešnosti v zvezi s pravočasnimi plačili.

Glede na zgoraj navedeno je jasno, da si Komisija odločno prizadeva za reševanje teh izzivov, zaradi česar bo postala vse privlačnejši partner za operaterje.

ODLOČBA

1 Preiskava varuha človekovih pravic na lastno pobudo

1.1 Ta preiskava v zvezi z vprašanjem pravočasnosti plačil Evropske komisije sledi prejšnji preiskavi (OI/5/99/(IJH)GG), ki se je začela 3. decembra 1999 in končala 16. februarja 2001. Varuh človekovih pravic je v sklepu o zaključku te preiskave ugotovil, da je Komisija sprejela ukrepe za rešitev težave, ki se je zdela zadovoljiva. Dodal pa je, da bo razmislil o uvedbi nove preiskave, če bi se v prihodnosti izkazalo, da so kljub tem ukrepom zamude pri plačilih Komisije še naprej povzročale resne težave. Sedem let pozneje in glede na številne primere, ki jih je moral varuh obravnavati v zadnjih letih, se mu je zdelo, da bi bilo mogoče začeti novo preiskavo na lastno pobudo, da bi ugotovili, katere nadaljnje ukrepe je Komisija sprejela v zvezi s tem in ali še vedno obstajajo težave v zvezi s pravočasnostjo plačil, ki jih je treba ustrezno odpraviti. Varuh človekovih pravic je zato 14. decembra 2007 začel to preiskavo.

1.2 Komisija je v mnenju, ki ga je predložila 25. marca 2008, podrobno opisala stanje in ukrepe, sprejete na tem področju.

1.3 Varuh ugotavlja, da iz informacij, ki jih je posredovala Komisija, izhaja, da so zamude pri plačilih še vedno resen problem. Po teh informacijah je v letu 2007 prišlo do zamud, ki so vključevale 22,57 % vseh plačil, ki jih je izvršila Komisija. To pomeni, da je do zamud prišlo v več kot enem od petih primerov. Upoštevati je treba tudi, da je povprečna zamuda znašala 47,98 dneva. Varuh nadalje ugotavlja, da podatki za leto 2007 kažejo, da so zamude, do katerih je prišlo, zadevale 22,57 % vseh plačil, ta plačila pa so predstavljala le 11,52 % skupne vrednosti plačil. Zato se zdi, da so zamude poseben problem v zvezi s plačili, ki vključujejo majhne ali razmeroma omejene zneske. Glede na to, da se zdi pošteno domnevati, da zahtevki za plačilo, ki jih vložijo posamezni državljani ali mala in srednja podjetja, običajno spadajo v to kategorijo, se zdi, da so zamude pri plačilu še posebej pomembne za osebe, ki najbolj potrebujejo zaščito pred negativnimi rezultati, ki izhajajo iz zamud pri plačilu.

1.4 Varuh človekovih pravic meni, da so sedanje razmere zato očitno nesprejemljive in jih je treba znatno in hitro izboljšati.

1.5 Vendar pa varuhinja človekovih pravic z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija očitno razumela resnost razmer in da so bili sprejeti ukrepi za boj proti temu problemu. Meni, da so ukrepi, na katere se je v zvezi s tem sklicevala Komisija, tako na upravni kot zakonodajni ravni, očitno koristni in bodo verjetno privedli do izboljšav.

1.6 V zvezi z upravnimi ukrepi varuh človekovih pravic meni, da je odločitev Komisije, da upoštevanje rokov za plačila obravnava kot kazalnik pri ocenjevanju uspešnosti svojega osebja, v tem okviru še posebej pomembna.

1.7 V zvezi z zakonodajnimi ukrepi je treba posebej poudariti spremembo člena 106(5) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (15) ("Uredba 2342/2002"). V skladu s spremenjeno različico te določbe in od 1. januarja 2008 se obresti v primeru zamude pri plačilu plačajo samodejno, njihov izračun pa temelji na obdobju „od koledarskega dne po izteku roka za plačilo do dneva plačila“. Varuh človekovih pravic pozdravlja to spremembo. Po njegovem mnenju bo ta korak, ki gre očitno v pravo smer, verjetno zagotovil dodatno, močno spodbudo za zadevne storitve, da se izognejo zamudam pri plačilih.

1.8 Varuh ugotavlja, kot je Komisija poudarila v svojem mnenju, da razpoložljivi podatki kažejo, da je že prišlo do izboljšanja. Čeprav je bilo 42,74 % vseh plačil, ki jih je izvršila Komisija, v letu 2005 odloženih, se je ta številka v letu 2007 skoraj prepolovila (22,57 %, glej zgoraj). Opaziti je mogoče tudi izrazito, čeprav precej bolj omejeno izboljšanje skupne vrednosti zapoznelih plačil v odstotkih, ki so se zmanjšala za več kot tretjino (s 17,48 % skupnega zneska plačil v letu 2005 na 11,52 % v letu 2007). Kljub temu je treba poudariti, da je dosedanje izboljšanje očitno relativno. Varuh človekovih pravic je zelo presenečen in sploh ni zadovoljen, ko sliši, da so leta 2005, to je več let po njegovi prvi preiskavi problema zamud pri plačilih, skoraj polovico plačil, ki jih je izvršila Komisija, še naprej zaznamovale zamude. Opozoriti je treba tudi, da čeprav je bil med letoma 2005 in 2007 dosežen očiten napredek glede števila in vrednosti zadevnih plačil, ni opaziti skoraj nobenega izboljšanja v zvezi s povprečnim trajanjem zamud. Predvsem in kot je navedeno zgoraj (glej točko 1.3), na podlagi podatkov, ki jih je predložila Komisija, ni mogoče sklepati, da so dosedanje izboljšave v zadostni meri koristile tistim osebam, ki najbolj potrebujejo zaščito pred negativnimi učinki zamud pri plačilih.

1.9 Glede na to, da se zdi, da so številni ukrepi, ki jih je v zvezi s tem sprejela Komisija, zlasti tisti, ki so privedli do sprememb Uredbe št. 2342/2002, razmeroma novi, varuh človekovih pravic meni, da je še prezgodaj za oceno učinka, ki ga bodo imeli na položaj. Po mnenju varuha človekovih pravic je torej najboljši način za nadaljevanje zaključek te preiskave in začetek nove preiskave na lastno pobudo v začetku leta 2009, ko bodo na voljo podatki o uspešnosti Komisije v letu 2008. Na podlagi teh podatkov se bo varuh človekovih pravic lahko odločil, ali je Komisija sprejela vse ustrezne ukrepe za boj proti zamudam pri plačilih ali pa so potrebni nadaljnji ukrepi.

1.10 Morda bi bilo koristno poudariti, da bo ta pregled upošteval tudi učinke revizije člena 106(5) Uredbe 2342/2002. V zvezi s tem je treba opozoriti, da drugi pododstavek te določbe določa, da se obresti ne plačajo samodejno, „kadar so obresti, izračunane v skladu z določbami prvega pododstavka, nižje ali enake 200 EUR“. V takih primerih se obresti upniku plačajo „le na zahtevo, predloženo v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila“. V teh primerih revizija torej ni prinesla nobene spremembe. Zdi se pošteno domnevati, da bodo zahtevki državljanov ali malih in srednjih podjetij za plačilo običajno spadali v to kategorijo (16). Varuh človekovih pravic je v svojem dopisu o začetku te preiskave Komisijo pozval, naj mu sporoči svoje mnenje o tem, ali potreba po vložitvi zahtevka za obresti, in sicer v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila, morda ne bo odvrnila nekaterih njenih partnerjev od vztrajanja pri njihovih pravicah. Komisija na to vprašanje ni podala natančnega odgovora. To vprašanje bo zato del nove preiskave na lastno pobudo, ki se bo začela v začetku leta 2009. Po mnenju varuha človekovih pravic ni mogoče izključiti, da bi bilo treba zaradi temeljite obravnave negativnih učinkov zamud pri plačilih, zlasti v zvezi z državljani ter malimi in srednjimi podjetji, ponovno preučiti prag iz člena 106(5) Uredbe 2342/2002.

2 Sklepna ugotovitev

2.1 Glede na navedeno varuhinja meni, da bi bilo treba to preiskavo zaključiti.

2.2 Nova preiskava na lastno pobudo se bo začela v začetku leta 2009, ko bodo na voljo podatki o uspešnosti Komisije v letu 2008.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL 2002, L 357, str. 1.

(2) V skladu s členom 106(3) Uredbe 2342/2002 rok za odobritev ne sme biti daljši od (a) 20 koledarskih dni za enostavna naročila v zvezi z dobavo blaga in storitev, (b) 45 koledarskih dni za druga naročila in sporazume o donacijah ter (c) 60 koledarskih dni za naročila in sporazume o donacijah, ki vključujejo tehnične storitve ali ukrepe, katerih ocenjevanje je posebej zapleteno.

(3) Glej člen 87 Uredbe (ES) št. 1083/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Evropskem regionalnem skladu, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, str. 25).

(4) Izraženo kot odstotek vseh plačil.

(5) Izraženo kot odstotek vseh plačil.

(6) Neto zamude.

(7) Uredba 2342/2002 je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 478/2007 z dne 23. aprila 2007 (UL L 111, str. 13).

(8) Člen 106(3) Uredbe 2342/2002 (kakor je bila spremenjena).

(9) Člen 181 Uredbe 2342/2002 (kakor je bila spremenjena).

(10) Člen 106(1) Uredbe 2342/2002 (kakor je bila spremenjena).

(11) Z izjemo majhnih zneskov (skupaj 200 EUR ali manj).

(12) Člen 106(5) Uredbe 2342/2002 (kakor je bila spremenjena).

(13) Člen 106(6) Uredbe 2342/2002 (kakor je bila spremenjena).

(14) Leta 2007 je bila dvema dobaviteljema energije plačana več kot tretjina skupnega zneska obresti.

(15) UL L 357, str. 1 (kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 478/2007 z dne 23. aprila 2007, UL L 111, str. 13).

(16) Na podlagi obrestnih mer, ki se uporabljajo od 1. junija 2008, bi bila najvišja obrestna mera za izračun obresti, predvidenih v členu 106(5), 11,19 %. Ob predpostavki, da zamuda v danem primeru ustreza povprečni zamudi v letu 2007 (tj. 47,98 dneva), bi upnik moral imeti terjatev do Komisije, ki je znatno višja od 10 000 EUR, da bi bil upravičen do obresti v višini več kot 200 EUR.